prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije

POVZETEK:

V obravnavni zadevi je organ delno zavrnil novinarska vprašanja po ZMed v zvezi s primerom nadzora v povezavi z izleti na Kras in Obalo, pri čemer se je skliceval na določbe ZIntPK, ki med drugim spreminjajo pogoje za javno objavo ugotovitev in drugih odločitev v zvezi s postopki, ki jih Komisija vodi po tem zakonu. V pritožbenem postopku je IP primarno ugotovil, da odgovor na vprašanja medija izhaja iz dokumenta. kar pomeni, da je pritožba dovoljena. Nadalje je IP ugotovil, da določila ZIntPK glede javne objave ugotovitev organa ni mogoče enačiti s pravico dostopa do informacij javnega značaja, zato tudi ne morejo vplivati na pravico prosilcev po ZMed oz. ZDIJZ. IP je preizkusil obstoj izjem in ugotovil, da sta podani izjemi varstva  sodnega postopka in varstva osebnih podatkov. IP je nadalje presojal, ali je za razkritje zahtevanega dokumenta, delno ali v celoti, podan prevladujoč interes javnosti v skladu z drugim odstavkom 6. čl. ZDIJZ, ki omogoča dostop do vseh informacij javnega značaja, če so za to podani pogoji, torej da je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema.Pri presoji dopustnosti posega v varstvo sodnega postopka in nenazadnje tudi v pravico do zasebnosti, s testom interesa javnosti, je po oceni IP ključno, da se ugotovitve organa, ki so predmet presoje, nanašajo na ravnanja javne funkcionarke, torej kot absolutno javne osebe »par excellence« pri javnem udejstvovanju, vendar pa javni interes ni usmerjen toliko v same ugotovitve organa, kar bo nenazadnje predmet presoje sodišča v upravnem sporu, temveč v samo verodostojnost v javnosti izraženih stališč in prepričljivost te osebe, ki se je na nadzor službenih poti s strani organa odzvala tudi v javnosti s svojimi izjavami. Po prepričanju IP ima javnost pravico vedeti, ali so se izjave skladale z ugotovitvami organa, oziroma ali je predstavila javnosti resnične ugotovitve organa, torej kot so dejansko bile ugotovljene. Glede na navedeno je IP odločil, da so glede delov dokumenta izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je v konkretnem primeru dostop javnosti do zahtevanih informacij, dopusten in interes javnosti izražen ter nikakor ne more pomeniti preobsežnega in nesorazmernega posega v varstvo sodnega postopka in varstva osebnih podatkov. Glede dostopa do preostalega dela zahtevanega dokumenta pa je IP ocenil, da v tej fazi sodnega postopka, interes javnosti za razkritje zahtevanih podatkov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumentov oziroma do njihovih delov iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 8. in 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. 

ODLOČBA:

Številka: 090-24/2021/5

Datum: 7. 4. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), in 1. odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilka) z dne 19. 1. 2021, zoper odgovor z dne 13. 1. 2021, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 19. 1. 2021 zoper odgovor organa z dne 13. 1. 2021 se delno ugodi in se izpodbijani odgovor delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe, po elektronski pošti, posredovati naslednje dele dokumenta »Ugotovitve o konkretnem primeru« z dne 11. 12. 2020, št. 06216-7/2020/69 22002, in sicer:

• - stran 1, pri čemer mora organ prekriti imena in priimke v drugi vrstici 2. točke in v drugi vrstici 3. točke,
• - stran 2, do besede »obrazložitev«,
• - stran 16, od točke C dalje,
• - stran 17,
• - stran 19, od odstavka št. 51 do vključno odstavka št. 56,
• - stran 24, od točke D.3 dalje,
• - stran 25, pri čemer mora organ prekriti imena in priimke v odstavku št. 92
• - stran 26.

1. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 28. 12. 2020 na organ naslovila elektronsko sporočilo, v katerem je navedla, da jo zanima, ali je organ raziskal primer v povezavi z njenimi izleti na Kras in Obalo. Če da, kaj je ugotovil, prosila je tudi za poročilo. Dne 13. 1. 2021 je prosilka na organ ponovno naslovila elektronsko sporočilo v zvezi s primerom v povezavi z njenimi izleti na Kras in Obalo. Med drugim je prosila za naslednja pojasnila oz. informacije:

1) KPK je dokončno odločitev o konkretni zadevi sprejela že 11. decembra 2020. Zakaj ne zmore anonimizirati osebnih podatkov vpletenih v dvajsetih delovnih dneh, kot predvideva zakon?

2) Zakaj za operacijo anonimiziranja osebnih podatkov, ki zahteva zgolj nekaj ur efektivnega administrativnega dela, KPK potrebuje kar 53 delovnih dni?

3) Kako takšno podaljševanje rokov za zahteve po ZDIJZ po mnenju organa vpliva na učinkovitost boja proti korupciji in na prizadevanja za vzpostavitev integritetnega ravnanja javnih funkcionarjev? Kako to vpliva na prizadevanja za zmanjševanje birokratskih ovir v upravnih postopkih?

4) Senat KPK je na 32. seji 11. 12. 2020 sprejel zaključne ugotovitve v povezavi s sumom kršitev določb ZIntPK na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Komisija je s tem končala postopek v povezavi s sumom kršitve integritete ter prepovedi oziroma omejitev sprejemanja daril po ZIntPK v primeru nekdanje ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Senat je na tej seji sprejel tudi naslednji sklep: v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZIntPK se ugotovitve o konkretnem primeru, skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe, objavijo na spletni strani Komisije oziroma se ravna v skladu s sedmim odstavkom 11. člena ZintPK. Zakaj KPK ne spoštuje lastnih sklepov?

5) - Kaj konkretno je KPK ugotovila v zadevi v povezavi z dogodki v Izoli in na Krasu v letih 2019 in 2020? Je potrdila sume kršitev etike in integritete javnega sektorja? Če da, za katere kršitve konkretno je šlo? Je KPK potrdila sume kršitev prepovedi oziroma omejitev sprejemanja daril po ZintPK? Če da, za katere kršitve konkretno je šlo?

- Je obravnavana oseba po sprejetju zaključnih ugotovitev sprožila sodni postopek?

- Prosilka je zahtevala pisno izjasnitev, ki jo je preiskovana oseba posredovala KPK, in še enkrat tudi za poročilo Komisije v zvezi s to zadevo. Če osebnih podatkov v tem poročilu organ ne bo uspel anomizirati še danes, je za poročilo prosila takoj, ko bo organ to lahko naredil.

- KPK je poleg uvedla preiskavo tudi zoper izolskega župana. Je ta preiskava končana? Kakšne so ugotovitve: komu vse je občina Izola plačala stroške bivanja – ob, varnostnikom in še komu? Je to storila tako leta 2019 kot tudi 2020? Je s tem kršila zakonodajo? Je bil v obeh primerih (Izola in Kras) potrjen sum ponarejanja hotelskih računov in drugih listin?

- KPK je 4. 9. 2020 v sporočilu za javnost zapisala, da je prvotno prijavo med predhodnim preizkusom z odkrivanjem novih informacij razširili na več oseb, več kršitev in več dogodkov iz pristojnosti organa. Koga vse je organ dodatno preiskoval in kaj je ugotovil?

6.) Prosila je tudi za podatke o številu zaposlenih v KPK, o njihovi sistemizaciji in plačah za vsako delovno mesto posebej.

Organ je dne 13. 1. 2021 odgovoril na zgoraj navedena vprašanja (po številkah):

1.- 3. Dne 17. 11. 2020 so začele veljati spremembe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki med drugim spreminja pogoje za javno objavo ugotovitev in drugih odločitev v zvezi s postopki, ki jih Komisija vodi po tem zakonu. Šesti odstavek 11. člena določa, da lahko »Komisija ugotovitve, ki se nanašajo na funkcionarja, uradnika na položaju, poslovodno osebo in člana organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja ali na pravno osebo, predstavi javnosti z objavo na svoji spletni strani in na drug primeren način. Ugotovitve ali druge odločitve Komisija objavi po preteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, če ta ni vložena, oziroma po odločitvi sodišča v upravnem sporu«. V 7. odstavku 11. člena pa zakon opredeljuje, kako lahko Komisija ravna v primeru vložene tožbe, in sicer zakon določa: »Komisija lahko izda sporočilo za javnost o zaključku postopka pred Komisijo, ki vsebuje navedbo subjekta iz šestega odstavka tega člena, navedbo o vrsti postopka, ki ga je vodila, ter odločitev, zoper katero je bila vložena tožba v upravnem sporu. Sporočilo za javnost ne sme razkrivati dejanskega stanja«. Nekdanji ministrici so bile ugotovitve Komisije vročene 21. 12. 2020 s pravnim poukom, da lahko zoper ugotovitve sproži upravni spor v roku 30 dni od prejema ugotovitev. Ker ta rok še teče, Komisija zaradi upoštevanja zgoraj navedenih določb ugotovitev ne sme objaviti, oziroma javnosti ne sme seznanjati s podrobnostmi, ki bi pomenile razkritje dejanskega stanja. Zato organ zavrača, da gre za zlorabo prava, izigravanje načel ZDIJZ ali celo kakršne koli oportunitetne koristi Komisije. Komisija je namreč dolžna spoštovati določbe ZIntPK, za nadzor nad katerim je tudi sama pristojna. Komisija v čim večji meri uresničuje javnost svojega dela, pri tem pa mora upoštevati tudi pravice obravnavanih oseb in interese postopkov pred drugimi organi, v skladu z omejitvami ZIntPK. Po začetku veljavnosti novele ZIntPK v praksi tudi organ sam zaznava neskladja med ZIntPK in nekaterimi drugimi zakoni, ki urejajo javnost delovanja Komisije, zato je v zvezi s tem že pričel z aktivnostmi, ki bodo razjasnile te dileme. Gre namreč za predhodno vprašanje, v kolikšni meri nove določbe ZIntPK v zvezi z javno objavo in obveščanjem javnosti vplivajo na postopke po ZDIJZ, na katero morajo odgovor podati pristojne institucije, kar terja daljši odzivni čas.

4. V zvezi s sklepom senata, sprejetim na 32. seji, glede javne objave dokumenta je organ pojasnil, da se celoten sklep senata glasi: »v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZIntPK se ugotovitve o konkretnem primeru, skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe, objavijo na spletni strani Komisije, oziroma se ravna v skladu s sedmim odstavkom 11. člena ZIntPK«. Tako ne drži, da Komisija ne spoštuje lastnih sklepov. Kakšne so določbe oziroma omejitve 6. in 7. odstavka, je pojasnjeno zgoraj. Komisija bo ugotovitve objavila po preteku roka za vložitev upravnega spora, če bo tožba vložena, pa bo v skladu s 7. odstavkom 11. člena objavila obvestilo za javnost.
5. Kot zapisano, ugotovitev javnosti v skladu z določbami novele ZIntPK (šesti odstavek 11. člena) organ še ne more posredovati, saj še teče rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Vašo prošnjo za izjasnitev ministrice bomo obravnavali v skladu z ZDIJZ.

Glede drugih uvedenih postopkov je organ pojasnil, da so bile uvedene preiskave zoper župana Občine Izola in dve javni uslužbenki občine. V povezavi z eno javno uslužbenko še teče rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper ugotovitve Komisije, v primeru druge javne uslužbenke je bil postopek ustavljen. Preiskava zoper izolskega župana še ni zaključena, je pa v zaključni fazi.

6. Podatki v povezavi z zaposlenimi, sistemizacijo in plačami bodo posredovani jutri.

Prosilka je dne 19. 1. 2021 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je organ dvakrat (28. 12. 2020 in 13. 1. 2021) prosila za pojasnila, ali je raziskal primer v povezavi z njenimi izleti na Kras in Obalo ter kaj je ugotovil. Prvič na vprašanje glede konkretnih ugotovitev ni odgovoril, zato se je 13. 1. 2021 znova obrnila na organ s konkretnimi vprašanji, na katera pa ni dobila odgovorov. Vprašala je:

- Kaj konkretno je KPK ugotovila v zadevi v povezavi z dogodki v Izoli in na Krasu v letih 2019 in 2020?

- Je potrdila sume kršitev etike in integritete javnega sektorja? Če da, za katere kršitve konkretno je šlo?

- Je KPK potrdila sume kršitev prepovedi oziroma omejitev sprejemanja daril po ZintPK? Če da, za katere kršitve konkretno je šlo?

Prosilka je spraševala, ali ima organ prav glede odgovora, da zaradi novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je začela veljati 11. 12. 2020, na konkretna vprašanja ne more odgovoriti, dokler nima informacije, ali je preiskovanec morebiti sprožil upravni spor, če ga je, pa mora počakati na pravnomočno sodno odločitev. Pri tem se sklicujejo na določbo 6. odstavka 11. člena ZintPK. Prosilka je zaprosila še za mnenje IP, ali je potemtakem novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v tem delu v nasprotju z zakonom o medijih? Ali določba 6. odstavka 11. člena ZintPK ne posega prekomerno v ustavno pravico do svobode izražanja, saj se lahko sodni postopki vlečejo več let? 

Organ je z dopisom z dne 27. 1. 2021, številka: 099-1/2021/2, poslal pritožbo prosilke s prilogami v odločanje IP. Organ je opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba pravočasna, vložena po upravičeni osebi in dovoljena. Ob tem je za dodatno razjasnitev dejanskega stanja v zadevi še pojasnil, da je dne 17. 11. 2020 začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 158/20;v nadaljevanju: ZIntPK-C), ki na novo ureja predstavitev naših odločitev. V šestem odstavku 11. člena ZIntPK je namreč določeno, da lahko svoje ugotovitve in druge odločitve v zvezi s postopki, ki jih organ vodi po zakonu in ki se nanašajo na funkcionarja, uradnika na položaju, poslovodno osebo in člana organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja ali na pravno osebo, predstavi javnosti z objavo na svoji spletni strani ali na drug primeren način, in sicer po preteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, če ta ni vložena, oziroma po odločitvi sodišča v upravnem sporu. Hkrati sedmi odstavek 11. člena ZIntPK določa, da ne glede na prejšnji odstavek lahko organ izda sporočilo za javnost o zaključku postopka, ki vsebuje navedbo subjekta iz šestega odstavka tega člena, navedbo o vrsti postopka, ki ga je vodili, ter odločitev, zoper katero je bila vložena tožba v upravnem sporu. Sedmi odstavek 11. člena ZIntPK tudi določa, da sporočilo za javnost ne sme razkrivati dejanskega stanja. Ker se rok za vložitev tožbe v konkretnem primeru, na katerega so se nanašala vprašanja novinarke, še ni iztekel, je organ ocenili, da bi z razkritjem informacij, ki jih je zahtevala prosilka, lahko kršili določbe šestega odstavka 11. člena ZIntPK. Ker z informacijo o morebitni vložitvi tožbe v upravnem sporu obravnavane osebe, ni bil seznanjen, tudi niso bili izpolnjeni pogoji za podajo omejenih informacij (brez razkrivanja dejanskega stanja) po sedmem odstavku 11. člena ZIntPK. Zato je organ prosilki posredoval odgovore, kot izhajajo iz priložene dokumentacije. Z odgovori na nekatera vprašanja prosilke (ki so tudi po posredovanju sporočila za javnost ostala neodgovorjena in ki jih prosilka tudi navaja v pritožbi) – predvsem glede vprašanj, za katere kršitve etike in integritete javnega sektorja ter kršitve prepovedi oziroma omejitev sprejemanja daril po ZIntPK konkretno je šlo – pa bi lahko ravnal v nasprotju z določbo sedmega odstavka 11. člena ZIntPK, ki izrecno določa, da organ ne sme razkrivati dejanskega stanja. Organ je še dodatno pojasnil, da je po prejemu nekaterih vprašanj novinarjev, postavljenih po uveljavitvi ZIntPK-C, v praksi zaznal določena neskladja med določbami ZIntPK, ki urejajo javno objavo, ter določbami ZMed in ZDIJZ, zato se je v zvezi s temi vprašanji obrnil tudi na pripravljavca besedila določb ZIntPK-C, tj. na Ministrstvo za pravosodje. Slednje je dne 19. 1. 2021 posredovalo neobvezno pojasnilo, ki ga skupaj z vprašanjem organ posreduje IP v prilogi. Organ je ob tem v okviru prilog navedel, da posreduje: Ugotovitve v konkretnem primeru, št. 06216-7/2020-69 z dne 11. 12. 2020 iz katerih izhajajo informacije, ki so predmet zahteve prosilke ter izjavo z dne 1. 12. 2020.

Pritožba je delno utemeljena.

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in ZMed, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj so predmet presoje informacije v zvezi s postopkom nadzora po ZIntPK, ki je v pristojnosti organa.

1. Preizkus pritožbe

IP ugotavlja, da je organ dne 13. 1. 2021 prosilki zavrnil odgovore na vprašanja z navedbo, da »sedmi odstavek 11. člena ZIntPK določa, da sporočilo za javnost ne sme razkrivati dejanskega stanja. Ker se rok za vložitev tožbe v konkretnem primeru, na katerega so se nanašala vprašanja novinarke, še ni iztekel, je organ ocenili, da bi z razkritjem informacij, ki jih je zahtevala prosilka, lahko kršili določbe šestega odstavka 11. člena ZIntPK. Ker z informacijo o morebitni vložitvi tožbe v upravnem sporu obravnavane osebe, ni bil seznanjen, tudi niso bili izpolnjeni pogoji za podajo omejenih informacij (brez razkrivanja dejanskega stanja) po sedmem odstavku 11. člena ZIntPK. Zato je organ prosilki posredoval odgovore, kot izhajajo iz priložene dokumentacije«. V skladu z 8. odstavkom 45. člena ZMed je IP štel omenjeni odgovor kot zavrnilno odločbo.

Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Na podlagi navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP vedno omejen na naslednji zaporedni fazi:

- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in

- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ.

Organ je že ob odstopu pritožbe, v dopisu z dne 27. 1. 2021, številka: 099-1/2021/2, ugotovil, da odgovor na vprašanja prosilke izhaja iz »Ugotovitve v konkretnem primeru, št. 06216-7/2020-69 z dne 11. 12. 2020«, kar pomeni, da je pritožba dovoljena.

2. Stranska udeležba

V skladu z določbo 44. člena ZUP mora IP po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa, zato mora v postopek pritegniti vse tiste osebe, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

IP je odločil, da bo skladno z določbo 44. člena ZUP v postopek kot stransko udeleženko pozval, na katero se nanaša dokument, ki predstavlja odgovore na vprašanja medija. S pozivom z dne 26. 2. 2021 je IP pozval organ, da posreduje naslov za vročitev poziva k stranski udeležbi. Organ je še isti dan posredoval zahtevan naslov.

IP je nato, na podlagi prvega odstavka 7. člena, prvega in drugega odstavka 9. člena ZUP ter 44. člena ZUP, z dopisom, št. 090-24/2021/4 z dne 1. 3. 2021 pozval osebo, na katero se nanaša predmetna zahteva, k priglasitvi stranske udeležbe v tem postopku ter podaji pisne izjave, ali zahtevane informacije zanjo predstavljajo katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 5.a oziroma prvem odstavku 6. člena ZDIJZ .

Na poziv IP se pozvana oseba v danem roku ni odzvala, kar pomeni, da ni pridobila položaja stranske udeleženke.

V nadaljevanju je IP opravil vsebinski preizkus z vidika obstoja morebitnih izjem iz 5.a člena in 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

3. Razmerje med ZDIJZ in ZIntPK

Organ se pri zavrnitvi odgovora na vprašanja ni skliceval na izjeme po ZDIJZ, temveč na specialne določbe ZIntPK, in sicer na 6. in 7. odstavek 11. čl., ki urejata javno objavo odločitve komisije. IP ugotavlja, da je omenjena zavrnitev organa v nasprotju petim odstavkom 45. čl. ZMed, ki določa, da lahko organ mediju zavrne odgovor na vprašanje, le če je zahtevana informacija izvzeta iz prostega dostopa po ZDIJZ, kamor pa določbi, na kateri se je skliceval organ, ni mogoče uvrstiti. Zakonodajalec je namreč izjeme v ZDIJZ določil eksplicitno oz. nedvoumno ter taksativno (zaključeno), z namenom, da ne bi prišlo do »širjenja« navedene določbe oz. izjem. Če bi dopustili razlago, da imajo vse »specialne določbe« v drugih zakonih, torej izven ZDIJZ, na splošno »status izjeme«, (brez, da bi se posebej opredelile do ZDIJZ, kot npr. 4. odstavek 35. čl. ZJN-3, 2. odst. 23. čl. ZIntPK), bi to pomenilo poseg v temeljno človekovo pravico dostopa do informacij javnega značaja, kar je nezakonito in nedopustno. IP zato poudarja, da je postopek po ZMed oz. ZDIJZ samostojen postopek, ločen od drugih postopkov, ki jih urejajo drugi predpisi, kar pomeni, da mora organ, ko odloča o informacijah za medije, odločiti po ZMed oz. ZDIJZ, za katere velja načelo prostega dostopa. Slednje velja tudi v obravnavanem primeru, zato je treba presojati dostop do odgovorov na vprašanje, ki se nanašajo na izvrševanja nalog in pristojnosti organa, ki so sicer določene v ZIntPK, po določbah ZMed oz. ZDIJZ in ne po 6. in 7. odstavek 11. čl. ZIntPK, saj navedeni določbi izrecno ne izključujeta uporabe določb ZMed oz. ZDIJZ. Povedano drugače, to pomeni, da se pri odločanju o zahtevi prosilke ne sme izhajati iz pravic, ki jih dajeta 6. in 7. odstavek 11. čl. ZIntPK, temveč je presoja materialno pravno vezana na ZMed oz. ZDIJZ. Gre namreč za različni pravni podlagi, ki urejata različni pravici, zato tudi omenjeni določbi ZIntPK nista specialni v odnosu do ZMed in ZDIJZ. Javna objava ugotovitev organa, ki je določena v 6. in 7. odstavek 11. čl. ZIntPK, v ničemer ne vpliva na pravice prosilcev po ZMed oz. ZDIJZ. Takšna je tudi sodna praksa v smiselno podobnih primerih^[1]. Če bi imel zakonodajalec s 6. in 7. odstavkom 11. čl. ZIntPK namen posegati v postopke po ZMed oz. ZDIJZ, glede na to, da gre za novo ureditev, ki je v veljavi od 17. 11. 2020, bi navedeno tudi zapisal v določbo zakona, kot je to npr. določeno v drugem odstavku 23. čl. ZIntPK, vendar tega ni uredil na tak način, kar nedvomno pomeni, da prosilki, ki želi dostop do informacij javnega značaja, ni mogoče odreči te pravice na podlagi ZMed oz. ZDIJZ. Slednje izhaja tudi iz pojasnila o uporabi šestega odstavka 11. čl. ZIntPK, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje, Direktorat za kaznovalno pravo in človekove pravice z dne 19. 1. 2021, št. 007-56/2021/4, v katerem je navedeno, da šesti odstavek 11. čl. ZIntPK ne ureja možnosti prosilcev, da zahtevajo in pridobijo podatke na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki je predmet urejanja v ZDIJZ. Da sicer ZIntPK določa nekatere izjeme glede ZDIJZ, ki pa niso povezane z obravnavanim vprašanjem. Vse navedeno pomeni, pa določila ZIntPK glede javne objave ugotovitev organa ni mogoče enačiti s pravico dostopa do informacij javnega značaja, zato tudi ne morejo vplivati na pravico prosilcev po ZMed oz. ZDIJZ.

4. Glede izjeme varstva sodnega postopka

Nadalje IP ugotavlja, da je organ z dopisom z dne 29. 1. 2021. št. 099-1/2021/3 30005 posredoval IP mnenje Upravnega sodišča RS v zvezi z izjemo varstva sodnega postopka po 8. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, v katerem je sodišče pojasnilo, da je bila dne 20. 1. 2021 vložena tožba, s katero tožnica zahteva odpravo upravnega akta, in sicer »Ugotovitve v konkretnem primeru, št. 06216-7/2020-69 z dne 11. 12. 2020«, kar pomeni, da predmetni akt še ni pravnomočen, sodišče pa bo v postopku presojalo pravilnost ugotovitev. Sodišče je navedlo, da se zadeva nahaja v predhodnem preizkusu, da tožba še ni bila poslana v odgovor, da še ni jasno, kateri dokazi bodo predlagani za ugotovitev pravilnosti/nepravilnosti izpodbijanega akta, in ali bodo morebiti posamezni razlogi iz obrazložitve morale biti predočene morebitnim predlaganim pričam. Glede na navedeno sodišče meni, da ker se dokazni postopek v obravnavanem primeru še sploh ni začel, bi razkritje podatkov iz dokumenta v celoti lahko škodovalo izvedbi postopka. Sodišče je ob tem pripomnilo, da ne more dati mnenja o tem, ali je dokument oz. njegov del informacija javnega značaja, saj je to pridržano organu, ki o zahtevi za dostop do navedene informacije odloča.

Iz zgoraj navedenega tako izhaja, da sta izpolnjena oba pogoja, ki omogočata uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ni dvoma, da je sodni postopek še v teku, prav tako pa bi po mnenju sodišča razkritje zahtevanega dokumenta škodovalo izvedbi sodnega postopka, kar pomeni, da je izpolnjen tudi drugi pogoj navedene izjeme.

5. Glede izjeme varstva osebnih podatkov

IP je nadalje po uradni dolžnosti opravil preizkus obstoja drugih (nezatrjevanih) izjem po 5.a in 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in z vpogledom v dokument, ki je predmet presoje, ugotavlja, da je podana tudi izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, saj je bil nadzor organa usmerjen v službene poti oz. v dogodke v Izoli in na Krasu v letih 2019 in 2020, pri katerih je prišlo do prepletanja službene in privatne zadeve, zato poleg podatkov, ki se nanašajo na, vsebuje tudi določene osebne podatke, ki se nanašajo na druge fizične osebe, ki niso javni uslužbenci ali funkcionarji oz. niso neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Glede teh osebnih podatkov je IP ugotovil, da ni pravne podlage za njihovo posredovanje javnosti, zato gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ.

Slednje pa ne velja za osebne podatke, ki se nanašajo na, saj gre za podatke, ki so v povezavi z opravljanjem javne funkcije, zato v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ ne morejo biti varovani. Res je sicer, da se v dokumentu prepletajo tudi podatki iz zasebnega dela poti, vendar, ker je bila prav ta prepletenost službenega in zasebnega dela poti ena izmed razlogov za nadzor s strani organa, ima pravica javnosti prednost pred pravico do zasebnosti, pri čemer obenem ne gre za podrobnosti iz intimnega življenja, ki bi bile absolutno varovane. Velja namreč pravilo: čim manj intimno je področje zasebnega življenja posameznika, ki je javna osebnost, tem manjše pravno varstvo uživa, kadar pride v kolizijo z interesi in pravicami drugih oz. javnosti. Ob tem je treba upoštevati, da je določene osebne podatke objavila tudi sama, zato so izgubili status varovanih osebnih podatkov. Pri razkrivanju podatkov absolutnih in relativnih oseb javnega življenja je predvsem dovoljeno razkrivati podatke, ki so pomembni za dejanja in mišljenja teh oseb, glede na njihovo javno udejstvovanje. Velja, da kdor javno deluje, je izpostavljen javni kritiki in če gre še za funkcionarko, kot v obravnavanem primeru, je celo nujna in upravičena javna kritika oziroma ocena njenega ravnanja, ki je kakorkoli povezana z njenim statusom.

Prav tako v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ med varovane osebne podatke ne sodijo imena in priimki oseb, ki so pripravili zahtevan dokument oz. ugotovitev, saj so na dokumentu nedvomno navedeni v okviru opravljanja svojega dela oz. svoje funkcije.

6. Test interesa javnosti

Ob ugotovitvi, da sta podani izjemi iz 3. in 8. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, pa je IP nadalje presojal, ali je za razkritje zahtevanega dokumenta, delno ali v celoti, podan prevladujoč interes javnosti v skladu z drugim odstavkom 6. čl. ZDIJZ, ki omogoča dostop do vseh informacij javnega značaja, če so za to podani pogoji, torej da je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema.

Dejstvo je namreč, da se postopek vodi po ZMed, v okviru katerega je interes javnosti še toliko bolj izražen. Kot sta IP in sodišče že večkrat poudarila, imajo mediji v družbenem prostoru pomembno vlogo, da kot »javni čuvaji« ali v praski uporabljen izraz »četrta veja oblasti« zbirajo informacije, ki so splošnega pomena, zato, da bi bile te informacije posredovane javnosti zaradi vodenja demokratičnega diskurza. Vloga medijev oz. novinarjev je, da v okviru pravice do svobode izražanja, vzpostavijo pogoje, ki bodo omogočali čim bolje informirane javne razprave, kar pa se lahko doseže le, če so podatki, s katerimi medij razpolaga, točni. Eden izmed načinov pridobivanja točnih informacij je tudi postopek po ZMed.

Pri uporabi metode tehtanja javnega interesa je IP tehtal, ali je organ oz. v konkretnem primeru sodišče, ki vodi sodni postopek, zadostil svojemu dokaznemu bremenu oziroma, v kolikšni meri je uspel izpolniti škodni test, da bi razkritje zahtevanega dokumenta škodovalo izvedbi sodnega postopka, s pravico prosilke kot medija na drugi strani, ki z dostopom do vsebine zahtevane informacije kot informacije javnega značaja, lahko pomembno prispeva h kakovostni javni razpravi pri vprašanju ravnanja kot javne funkcionarke v povezavi z dogodki v Izoli in na Krasu v letih 2019 in 2020.

IP je pri presoji obstoja izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ ugotovil, da je sodišče sicer zatrjevalo, da bi razkritje celotnega dokumenta škodovalo izvedbi sodnega postopka, zlasti z vidika dokaznega postopka, vendar pa je treba pri tem upoštevati, da gre za presojo dveh dogodkov, ki sta bila v javnosti že predmet razprave, s strani različnih deležnikov in tudi s strani same, da se vsebina nanaša na vprašanja, ki so bila predmet obsežnega medijskega spremljanja, tudi s strani prosilke in v tej zvezi medijskega poročanja[2], ki pa so v javnosti, zaradi nasprotujočih se izjav, puščala odprta vprašanja, kaj je res in kaj ne, kar pa je z vidika zaupanja javnosti v pošteno opravljanje javnih nalog izrednega pomena, zato je izražen velik interes javnosti do prostega dostopa do zahtevanih informacij, v določenem delu, ki prav zaradi že nekaterih javno znanih dejstev, prekomerno ne posegajo v izvedbo sodnega postopka, pripomorejo pa k odprti razpravi, kar prispeva k dvigu politične kulture v Sloveniji, k razvijanju politične odgovornosti, h krepitvi integritete javnih funkcionarjev in k zmanjšanju korupcijskih tveganj.

Pri presoji dopustnosti posega v varstvo sodnega postopka in nenazadnje tudi v pravico do zasebnosti, s testom interesa javnosti, je ključno, da se ugotovitve organa, ki so predmet presoje, nanašajo na ravnanja kot javne funkcionarke, torej kot absolutno javne osebe »par excellence« pri javnem udejstvovanju, vendar pa javni interes ni usmerjen toliko v same ugotovitve organa, kar bo nenazadnje predmet presoje sodišča v upravnem sporu, temveč v samo verodostojnost v javnosti izraženih stališč in prepričljivost, ki se je na nadzor službenih poti s strani organa odzvala tudi v javnosti s svojimi izjavami. Ker se od oseb, ki opravljajo najvišje politične funkcije v državi, utemeljeno pričakuje, da s svojimi izjavami in seveda ravnanji ohranjajo in krepijo zaupanje javnosti v poštenost, pravičnost, nepristranskost, … ima javnost, po prepričanju IP, pravico vedeti, ali so se izjave skladale z ugotovitvami organa, oziroma ali je predstavila javnosti resnične ugotovitve organa, torej kot so dejansko bile ugotovljene. Javnost si lahko le na ta način sama ustvari mnenje o delovanju in ravnanju kot nosilke javne funkcije, pri čemer pa oblikovanje mnenja ni mogoče brez dostopa do tistih delov zahtevane informacije, ki se nanašajo na zaznane ugotovitve organa z vidika določb ZIntPK, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Ob tem pa na samo presojo dostopa do zahtevanih informacij ne more vplivati časovni odmik od prenehanja opravljanja funkcije, saj je presoja vezana na dejstvo, da je bila predstavnica vlade in na čas, ko je to bila.

Glede na navedeno je IP odločil, da so glede delov dokumenta »»Ugotovitve v konkretnem primeru, št. 06216-7/2020-69 z dne 11. 12. 2020«, ki so opredeljene v izreku te odločbe, izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je v konkretnem primeru dostop javnosti do zahtevanih informacij, dopusten in interes javnosti izražen ter nikakor ne more pomeniti preobsežnega in nesorazmernega posega v varstvo sodnega postopka in varstva osebnih podatkov.

Glede dostopa do preostalega dela zahtevanega dokumenta pa je IP ocenil, da v tej fazi sodnega postopka, interes javnosti za razkritje zahtevanih podatkov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumentov oziroma do njihovih delov iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 8. in 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je ocenil, da bo v konkretnem primeru zadoščeno interesu javnosti po transparentnosti samega nadzora že s tem, da se bo ta seznanila s posameznimi deli »Ugotovitve v konkretnem primeru z dne 11. 12. 2020«, javni interes za razkritje preostalega dela ugotovitev pa ni podan.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do dela zahtevane informacije, kar pomeni, da je organ napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP pritožbi prosilke delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP zavrnilni odgovor organa z dne 13. 1. 2021 delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilki omogočiti dostop do zahtevane informacije, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe).

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] npr. sodba Upravnega sodišča opr. št. IU 1647/2017-29, IU 1410/2009/9, IU 464/2019-51

[2] https://ptujinfo.com/novica/politika-gospodarstvo/ -meni-da-sta-obrazlozitev-ugotovitev-izrek-kpk-v-nasprotju

https://www.24ur.com/novice/slovenija/kpk-.html

https://reporter.si/clanek/slovenija/se-je-hvalila-da-jo-je-kpk-oprala-nato-je-dobila-zausnico-841997

https://www.facebook.com//posts/3587128058048339/

https://siol.net/novice/slovenija/kpk-zoper--ugotovil-krsitve-integritete-in-prepovedi-v-zvezi-s-sprejemanjem-daril-543592

https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-v-postopku-zoper--ugotovil-krsitve-integritete/549112

https://www.prlekija-on.net/lokalno/26975/kpk-zakljucila-preiskavo-v-primeru-.html

https://www.dnevnik.si/1042948632/slovenija/-tozi-kpk-politika-je-kpk-zaprla-usta

https://e-maribor.si/kaj-je-dejala--glede-izsledkov-kpk/

https://mojepodravje.si/kpk-v-primeru--ni-ugotovila-krsitev/