prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilca z odločbo zavrnil, ker z drugim dokumentom, kot s tistim, ki je bil prosilcu že posredovan, ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z drugim dokumentom, kot s tistim, ki je bil prosilcu že posredovan, resnično ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-65/2021/4

Datum: 1. 4. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 13. 2. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-1/2021-36 z dne 10. 2. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 13. 2. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-1/2021-36 z dne 10. 2. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 8. 1. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da je v Letnem poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2019, na strani 226, zapisano priporočilo: »146. Varuh priporoča, naj glavni inšpektor za okolje in prostor vzpostavi neodvisni nadzor določanja vrstnega reda za obravnavo novih prijav in obstoječih inšpekcijskih postopkov.«. Prosilec prosi za posredovanje uradne dokumentacije organa, iz katere bo razvidno, da je glavni inšpektor vzpostavil ta nadzor.

Organ je prosilcu dne 5. 2. 2021, po elektronski pošti, z dopisom št. 090-1/2021-30 z dne 5. 2. 2021, posredoval interni akt »Navodilo o nadzoru nad delom javnih uslužbencev v Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP), št. 029-1/2017-46 z dne 6. 1. 2019«.

Prosilec je dne 6. 2. 2021 na IP naslovil pritožbo zaradi molka organa, saj od organa ni prejel zahtevanega dokumenta.

Organ je o zahtevi prosilca nato odločil z odločbo št. 090-1/2021-36 z dne 10. 2. 2021, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je prosilcu dne 5. 2. 2021 posredoval edini dokument, s katerim razpolaga. Prosilcu je bilo s strani organa že večkrat pojasnjeno, npr. v odločbah št. 090-18/2011/493 z dne 5. 6. 2012, št. 090-18/2011/602 z dne 26. 10. 2012, št. 090-18/2011/610 z dne 5. 11. 2012, št. 090-18/2011/661 z dne 26. 11. 2012, da so prioritete, na podlagi katerih gradbeni inšpektorji vodijo postopke, določene v letnih načrtih dela inšpektorata, ki so objavljeni na spletni strani organa. Redni in izredni nadzori nad delom javnih uslužbencev se opravljajo na podlagi določb internega akta, ki je bil prosilcu že posredovan, in sicer dne 5. 2. 2021. Uradna oseba organa je preverila, ali organ razpolaga s kakšnim posebnim dodatnim dokumentom, ki ga želi prosilec, pri čemer je ugotovila, da organ s takim dokumentom ne razpolaga.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 13. 2. 2021 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa.

IP je dne 24. 2. 2021 prejel dopis organa št. 090-1/2021-52 z dne 23. 2. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Na podlagi poziva IP št. 090-65/2021/2 z dne 8. 2. 2021, je organ IP dne 11. 3. 2021, po elektronski pošti, posredoval dopis št. 090-1/2021-74 z dne 11. 3. 2021, v katerem je pojasnil, da je nadzor nad delom javnih uslužbencev organa določen v internem aktu (navodilu), ki je bil prosilcu že posredovan. Z drugim dokumentom organ ne razpolaga, kar je uradna oseba organa tudi (ustno) preverila pri vodstvu organa. Dopisu je organ priložil tudi odločbe, na katere se je skliceval v izpodbijani odločbi.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je na podlagi določbe 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da je predmet pritožbenega postopka vprašanje, ali organ razpolaga z dokumentom, iz katerega je razvidno, da je glavni inšpektor za okolje in prostor vzpostavil neodvisni nadzor določanja vrstnega reda za obravnavo novih prijav in obstoječih inšpekcijskih postopkov, vse, kot to določa priporočilo Varuha človekovih pravic, podano v Letnem poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2019, na strani 226. 

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilca, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Kot je pojasnil organ v izpodbijani odločbi in naknadno še v dopisu št. 090-1/2021-74 z dne 11. 3. 2021, so prioritete, na podlagi katerih gradbeni inšpektorji vodijo postopke, določene v letnih načrtih dela inšpektorata, ki so objavljeni na spletni strani organa[1], redni in izredni nadzori nad delom javnih uslužbencev pa se opravljajo na podlagi določb internega akta, ki je bil prosilcu že posredovan, in sicer dne 5. 2. 2021. Organ z drugim dokumentom, ki bi ustrezal zahtevi prosilca, ne razpolaga. Na podlagi zgoraj navedenega IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ ne razpolaga z  zahtevanim dokumentom oz. drugim dokumentom, kot s tistim, ki ga je prosilcu že posredoval, niti ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z njim razpolaga. IP namreč ugotavlja, da je bil organ pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve, saj mu je posredoval tisti dokument, s katerim razpolaga (Navodilo o nadzoru nad delom javnih uslužbencev v Inšpektoratu RS za okolje in prostor, št. 029-1/2017-46 z dne 6. 1. 2019), dokumenta, s katerim ne razpolaga, pa organ seveda prosilcu ne more posredovati.

IP ob tem še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga zahteva prosilec. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazala na to, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Zgolj sklicevanje prosilca na priporočilo Varuha človekovih pravic, da naj glavni inšpektor za okolje in prostor vzpostavi neodvisni nadzor določanja vrstnega reda za obravnavo novih prijav in obstoječih inšpekcijskih postopkov, pa ni in ne more biti zadosten dokaz, da organ tudi dejansko razpolaga s takšnim dokumentom, sploh upoštevajoč dejstvo, da gre le za priporočilo Varuha človekovih pravic, ki za organ ni obvezujoče.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-1/2021-36 z dne 10. 2. 2021, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/inspektorat-za-okolje-in-prostor/o-inspektoratu-za-okolje-in-prostor/