Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Mestna občina Koper

+ -
Datum: 27.01.2022
Številka: 090-382/2021
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal zavrnilno odločbo organa, s katero je ta prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij iz razloga zlorabe pravice po 5. odstavku 5. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da zahteva prosilca vsebuje številne žaljive in nespoštljive navedbe do organa in osebe na katero se nanašajo zahtevane informacije. IP je zaključil, da je zahteva prosilca šikanozna in, da je organ postopal pravilno s tem, ko jo je zaradi zlorabe zavrnil.  

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-382/2021/2

Datum: 27. 1. 2022

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 11. 12. 2021, zoper odločbo Mestne občine Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. 090-68/2021 z dne 9. 12. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

  1. Pritožba prosilca z dne 11. 12. 2021 zoper odločbo Mestne občine Koper št. 090-68/2021 z dne 9. 12. 2021, se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je dne 13. 11. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval posredovanje dokumentov, iz katerih bo razvidna morebitna 'donacija' organa oz. druga finančna sredstva nakazana udbaškemu portalu 'Regional - obala -  Pr center, odnosi z javnostjo, ... V zahtevi je prosilec še navedel »SMRT!!! fašistično udbaškemu …, svoboda SLOVENSKEMU! narodu«.

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-68/2021 z dne 9. 12. 2021, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da je zahtevo prosilca presojal z vidika zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja oziroma šikanoznosti, upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi in jih primerjal z osnovnimi standardni izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem (upravnem) postopku. Organ je ugotovil, da je prosilčeva zahteva žaljiva in nespoštljiva, tako za organ, kot za pravno oziroma fizično osebo, na katero se nanašajo zahtevane informacije. Organ je navedel, da je z vloženo zahtevo prosilec organu povzročil neprijetnosti in nevšečnosti pri presojanju zahteve ter žalil človekovo dostojanstvo oz. poslanstvo upravnega organa, s tem, ko je zahteval informacije vezane na financiranje 'udbaškega portala 'Regional - obala - Pr center, odnosi z javnostjo, ….' in dodal navedbo »SMRT!!! fašistično udbaškemu …, svoboda SLOVENSKEMU! narodu«, kar je štel kot šikanozno ravnanje, pri čemer se je skliceval na odločitve IP št. 090-19/2016/26 z dne 12. 5. 2016, 090-267/2021/2 z dne 7. 9. 2021. Organ je še pojasnil, da so tovrstna ravnanja prosilca v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, pomeni zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse (sodba Upravnega sodišča RS, II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017). Ker zahteva prosilca vsebuje žalitve konkretne pravne oziroma fizične osebe in nespoštovanje upravnega organa ter s tem navidezno uveljavljanje pravice, je organ prosilčevo zahtevo štel kot zlorabo pravice dostopa do informacije javnega značaja in prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij, skladno s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ in prvim odstavkom 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju.

 

Dne 11. 12. 2021  je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-68/2021 z dne 9. 12. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da kategorično prereka predmetno odločbo. Prosilec je navedel, da je evidentno, da jih na MO Koper krepko 'jebe' materialna resnica kot, da so tako retardirani, da ne uvidijo splošno znanega materialnega dejstva, da imamo dandanes v RS udbaške in neudbaške medije javnega obveščanja, da je javno pozivanje k smrti predsednika vlade RS in njegove družine z dvema majhnima otrokoma po uradnih tožilskih kriterijih zgolj metaforično izražanje. Od IP pričakuje, da bo predmetno zanikrno odločbo na nivoju uradniškega IQ-ja sobne temperature razveljavil in zadevo enostavno vrnil v reševanje prvostopenjskemu organu na temelju, ki ga je navedel v predhodnem odstavku.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-68/2021 z dne 17. 12. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Z izpodbijano odločbo je organ kot šikanozno zavrnil zahtevo prosilca z dne 13. 11. 2021, čemur prosilec v pritožbi oporeka. Glede na navedeno je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je odločitev organa pravilna in zakonita, da se kot šikanozna zavrne navedena prosilčeva zahteva, ki kot taka predstavlja zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, kot jo določa peti odstavek 5. člena ZDIJZ.

 

Organ lahko v skladu s 5. odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

 

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

 

Na tem mestu IP najprej poudarja, da 5. odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve vloge v dveh primerih, in sicer:

(1) če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali

(2) če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

Organ je z izpodbijano odločbo predmetno zahtevo zavrnil iz drugega razloga, zato je IP v okviru materialno pravne presoje izpodbijane odločbe preverjal ta razlog zavrnitve.

 

Pri tem je treba vedeti, da ZDIJZ v zvezi s prvim razlogom (tj. zlorabo pravice) ne določa konkretnih elementov oz. kriterijev, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezni prosilec, zato se pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upoštevajo kriteriji, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Presoja drugega razloga (torej šikanoznosti) zavrnitve zahteve oz. zahtev pa pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja z osnovnimi standardni izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem (upravnem) postopku.

 

Po navedbah organa je presojana zahteva prosilca šikanozna, ker je žaljiva. IP v zvezi s temi navedbami povzema sodbo Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017, na katero se sklicuje tudi organ v izpodbijani odločbi. Iz navedene sodbe izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd…Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP, izhaja pa tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Kriteriji, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice, kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, nagajivost, šikaniranje ipd., izhajajo torej iz sodne prakse, prakse IP in tudi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-C.

 

Dalje iz sklepa Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009 izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

 

Z vpogledom v vsebino predmetne prosilčeve zahteve, IP ugotavlja, da ta vsebuje navedbe, ki so žaljive in nespoštljive. Tako prosilec v zahtevi navaja sledeče: » ..vaša morebitna 'donacija' oz. druga finančna sredstva nakazana udbaškemu portalu 'Regional - obala -  Pr center, odnosi z javnostjo, ....; »SMRT!!! fašistično udbaškemu …, svoboda SLOVENSKEMU narodu«. Žaljive in nespoštljive opazke prosilec navaja tudi v sami pritožbi zoper izpodbijano odločbo. Vse povzete navedbe so tudi po oceni IP žaljive in nespoštljive ter jih je kot take mogoče v celoti označiti kot šikanozne. Citirane navedbe predstavljajo jedro same vloge, kar rezultira v tem, da se sicer zakonsko določene obvezne sestavine same zahteve za dostop do informacij javnega značaja med njimi izgubijo. S tem pa tudi sam namen ZDIJZ, ki je v zagotoviti javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.

 

Prosilec ima sicer nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih oseb. Tudi po mnenju IP so navedbe prosilca v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja objektivno žaljive, z njimi pa je prosilec posegel v dostojanstvo in ugled organa. Samo navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti sicer ni žaljivo, vendar pa prosilec ni ostal v teh mejah (npr. pri strokovni kritiki dela), ampak je presegel meje dostojnosti. Izrazi, kot jih v svojih vlogah uporablja prosilec, ne sodijo v upravni postopek in nihče (niti javni uslužbenec ali javni funkcionar) ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljive ali celo vulgarne narave. Prosilec bi lahko svojo zahtevo izrazil tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih in za upravni postopek neprimernih besed. Tudi iz sodne prakse izhaja, da je žalitev organa ali uradne osebe treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti (stališče Vrhovnega sodišča v sodbi št. U 12/2008).

 

Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca zavrnil, ne da bi se spustil v njeno obravnavo po vsebini. Ob tem IP opozarja na 1. odstavek 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju, ki med drugim določa, da organ na šikanozne dopise niti ni dolžan odgovarjati.

 

Na podlagi navedenega je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke