Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Občina Miren Kostanjevica

+ -
Datum: 19.11.2021
Številka: 090-325/2021
Kategorije: Kršitev postopka

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal zavrnilno odločbo organa, s katero je ta prosilki zavrnil dostop do zahtevanih informacij iz razloga zlorabe pravice po 5. odstavku 5. člena ZDIJZ in drugega odstavka 4. člena ZDIJZ (arhivsko gradivo). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilka v konkretnem primeru ni zlorabila pravice dostopa do informacij javnega značaja in, da se je organ zgolj pavšalno skliceval na določbo drugega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ker se organ še ni opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov, je IP pritožbi prosilke ugodil in vrnil zadevo organu v ponovno odločanje.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-325/2021/2

Datum: 19. 11. 2021

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …, ki jo zastopa (v nadaljevanju prosilka), z dne 1. 10. 2021, zoper odločbo Občina Miren- Kostanjevica, Miren 137, 5291 Miren (v nadaljevanju organ), št. 090-8/2021-2 z dne 14. 9. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 1. 10. 2021 zoper odločbo Občina Miren- Kostanjevica št. 090-8/2021-2 z dne 14. 9. 2021, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je dne 17. 8. 2021 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja s katero je zahtevala posredovanje celotne dokumentacije, vezane na cestni odsek št. 759233, pod zaporedno št. 53 (4. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Miren-Kostanjevica, objavljen v Ur. l. 007-9/2015-7), v nadaljevanju »odsek št. 759233«, ki mora obsegati:

  • vsa dovoljenja, soglasja in druge vloge za popravilo, rekonstrukcijo, širitev, ali urejanje cestnega

odseka št.759233, prejete in izdane od leta 2010, do prejema tega zahtevka;

  • vsa zahtevana, prejeta  in  izdana  soglasja  za  uporabo,  opravljanje  gospodarske dejavnosti, rekonstrukcijo, popravilo, širitev cestnega odseka št.759233;
  • vse odloke izdane ali sprejete s strani Občine Miren-Kostanjevica, vezane na cestni odsek št.759233;
  • popis vseh opravljenih vzdrževalnih in rekonstrukcijskih del na cestnem odseku št.759233;
  • pogodbo z gospodarsko javno službo, ki je zadolžena za redno vzdrževanje občinskih cest po Odloku o občinskih cestah v Občini Miren - Kostanjevica, sprejetem 29. 2.2012;
  • izsledke nadzora nad izvajanjem dogovora, definirano v 4. odstavku 4. točke pritožbe na delovanje občinskih služb z zahtevki, z dne 14. 7. 2021;
  • dokazilo, da je … lastnik občinske infrastrukture (ne lastništva zemljišča) - cestnega odseka št.759233;
  • prošnje izdane s strani … in/ali .... za izdajo soglasja za sanacijo občinske infrastrukture na cestnem odseku št.759233, od leta 2010 do prejema tega zahtevka;
  • dovoljenja, soglasja in druge akte izdani s strani Občine Miren-Kostanjevica, prosilcu … in/ali ...., za kakršnekoli posege na občinski infrastrukturi - na cestnem odseku št.759233, od leta 2010 do prejema tega zahtevka;
  • vse prošnje … (ali ....) in dovoljenja izdana s strani Občine Miren-Kostanjevica, prejemniku …, za omejevanje prometa na cestnem odseku št.759233 izdana v letu 2021;
  • sklep oziroma akt občine, ki določa nadzor nad deli na občinski infrastrukturi - cestnem odseku št.759233, v letu 2021;
  • poročila s strani občine postavljenega nadzornega organa, ki zagotavlja nadzor nad gradbenimi deli na cestnem odseku št.759233, opravljenimi v letu 2021;
  • dovoljenja in izvedene analize, na podlagi katerih so bila izdana dovoljenja, izdana … (Miren 227a) ali ...., s strani Občine Miren-Kostanjevica za obremenjevanje cestnega odseka št.759233 s povečanim tovornim prometom (20 ton in več);
  • vsa prejeta soglasja s strani uporabnikov cestnega odseka št.759233, za obremenjevanje dovozne ceste, za opravljanje tovorne dejavnosti, za zapore cestnega odseka, za omejevanje dostopa do nepremičnine - hišne številke …;
  • soglasja in dovoljenja za opravljanje dejavnosti .... (v lasti …) in dokumentacijo z definiranimi vplivi dejavnosti na bivalno okolje;
  • prošnje izdane s strani … ali drugih lastnikov zemljišč/uporabnikov cestnega odseka št. 759233 in soglasja izdana s strani Občine Miren - Kostanjevica za gradbena dela na cestnem odseku št. 759233, izdana v letu 2020 in 2021;
  • vso razpoložljivo dokumentacijo, vezano na ukrepanje ob neupravičenih zaporah izvedenih s strani … in drugih izvajalcev, pri oviranju dostopa do hišne št. .., po cestnem odseku št.759233;
  • prošnjo za izdajo uporabnega dovoljenja in uporabno dovoljenje za poslovno stavbo ....;
  • izdane ukrepe zaradi preprečevanja izvajanja pravice do nepremičnine na hišni št. ...

 

Zahtevano dokumentacijo želi prejeti za obdobje od 1. 1. 2010 do vključno 17. 8.2021, razen kjer je določeno drugače.

 

Zahtevo prosilke je organ zavrnil z odločbo št. 090-8/2021-2 z dne 14. 9. 2021. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilke, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil namen ZDIJZ. Organ je navedel, da je po presoji vsebine prejete zahteve ugotovil, da prosilka želi podatke od 1. 1. 2010 naprej in da v skladu z drugim odstavkom 4. člena ZDIJZ arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv ali se hrani v lastni hrambi v skladu z zakonom, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja. Za dostop do arhivskega gradiva iz prejšnjega stavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive. Organ je še navedel, da je s strani prosilkinega pooblaščenca, prejel še eno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se vsebinsko navezuje na njeno zahtevo, zato je organ zadevo presojal tudi v smislu petega odstavka 5. člena ZDIJZ in ugotovil, da zahteva vsebuje tudi določene elemente, s katerimi se namerno povzroča neprijetnosti in nevšečnosti organu. V obeh zahtevah prosilca od organa zahtevata odgovore na vprašanja, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev informacije javnega značaja. Poleg tega zahteva veliko podatkov, ki so že arhivsko gradivo ali organ z njimi niti ne razpolaga. Prosilka se ves čas sklicuje na dokumentacijo, ki naj bi bila izdana g. …, s katerim sta v sporu. Okoliščine konkretnih dveh prosilkinih zahtev nedvomno dokazujejo, da prosilkin dejanski namen ni izvrševanje pravice do informacij javnega značaja, temveč nekaj drugega. Na podlagi navedenega je organ zahtevo zavrnil.

 

Dne 1. 10. 2021 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 090-8/2021-2 z dne 14. 9. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedla, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni jasno, ali je organ zavrnil zahtevo zaradi neobstoja zahtevane dokumentacije, ali zaradi navedbe organa, da njena zahteva ne sledi namenu pravice do dostopa do informacij javnega značaja, kot to določa ZDIJZ. Prosilka je navedla, da je dovozna cesta, na katero so vezane zahtevane informacije, kategorizirana z občinskim odlokom kot javna pot. Prosilka je pojasnila pravni interes za pridobitev zahtevanih informacij. Navedla je, da ne verjame, da organ ne razpolaga z nobenim od zahtevanih dokumentov, saj bi z večino zahtevane dokumentacije moral razpolagati v skladu z obveznostmi in pooblastili, ki jih ima po zakonu. IP naproša, da ji zagotovi posredovanje zahtevane dokumentacije v kolikor obstaja oz., da jasno definira, da določena zahtevana dokumentacija ne obstaja.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-8/2021 z dne 15. 10. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec prereka izpodbijano odločbo v celoti.

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve skliceval tudi na peti odstavek 5. člena ZDIJZ in zatrjeval, da je prosilka v obravnavanem primeru zlorabila pravico dostopa do informacij javnega značaja, se IP najprej opredeljuje do tega instituta in pojasnjuje, da v obravnavanem primeru okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, niso podane.

 

Po petem odstavku 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

 

Ker ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:

  • ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami[1];
  • pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin[2];
  • vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic[3];
  • zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj[4];
  • vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje[5];
  • z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom[6];
  • zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev[7];
  • za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti[8].

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru prosilka organu ni podala »več funkcionalno povezanih zahtev«, ampak le eno samo zahtevo, ob tem pa tudi ta ni šikanoznega značaja. Okoliščine, da je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se vsebinsko nanaša na prosilkino zahtevo, podal tudi njen pooblaščenec, pa pri presoji zlorabe po petem odstavku 5. člena ZDIJZ niso relevantne. Ta določba se namreč nanaša le na primere, ko isti prosilec od istega organa s funkcionalno povezanimi zahtevami zahteva dostop do več informacij, v konkretnem primeru pa je predmet presoje samo zahteva prosilke z dne 17. 8. 2021, o kateri je organ odločil v izreku izpodbijane odločbe. V zvezi s pojmom »funkcionalno povezane zahteve« je mogoče ugotoviti, da zakonsko sicer ni posebej opredeljen, iz namena predmetne določbe ZDIJZ pa po mnenju IP izhaja, da je zakonodajalec uzakonil zahteve, ki so vsebinsko povezane, torej zahteve, ki se nanašajo na enako oziroma povezano vsebino. Tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora o Predlogu zakona izhaja, da bi bilo smiselno pojem »funkcionalno povezane zahteve« nadomestiti s pojmom »vsebinsko«. Povedano drugače, glede na posredovano dokumentacijo in obrazložitev organa, po mnenju IP, v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da je prosilka pri organu že pred to zahtevo vložila zahteve z identično ali podobno vsebino in v postopku po ZDIJZ že pridobila podatke, ki so predmet presojane zahteve.

 

Ob navedenem IP še pojasnjuje, da v postopku po ZDIJZ ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo, torej tudi prosilkin pooblaščenec, pri čemer pa ne gre za zlorabo dostopa do informacij javnega značaja. Takšna utemeljitev zlorabe pravice dostopa po ZDIJZ je povsem nekonkretizirana in pavšalna. Pavšalne navedbe tako ne morejo biti predmet presoje IP, saj je pravica dostopa do informacij javnega značaja ustavna pravica, ki sodi med temeljne človekove pravice, uresničuje pa se v skladu z ZDIJZ. Določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ pa tudi ne daje pravne podlage za združevanje zahtev različnih prosilcev.

 

Po oceni IP prav tako v obravnavanem primeru niso podani drugi elementi oziroma kriteriji zlorabe pravice, niti jih ni zatrjeval organ v izpodbijani odločbi. Ugotoviti je mogoče, da zahteva ni ne žaljiva in ne nespoštljiva, prav tako ne vsebuje negativnih vrednostnih sodb, provokacij oziroma ni šikanozna, prav tako iz zahteve ne izhaja, da ima prosilka namen ovirati delo organa, medtem ko osebni interesi prosilke za samo pridobitev zahtevanih informacij, pri presoji upravičenosti dostopa do informacij javnega značaja, niso pravno relevantni, saj se v postopku po ZDIJZ odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status.

 

IP je po preučitvi celotne zadeve tako zaključil, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilka v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter, da je ravnala v nasprotju s socialno funkcijo te pravice. IP torej zaključuje, da prosilka v konkretnem primeru ni zlorabila pravice dostopa do informacij javnega značaja.

 

IP nadalje ugotavlja, da zahteva prosilke ni očitno nedovoljena in neutemeljena, torej ne gre za zahtevo, katere vložitev bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh. Vsebina zahtevanih dokumentov se namreč nanaša na delovno področje organa, zato ima zahteva prosilke povsem razumno osnovo, saj imajo takšne informacije dejansko vrednost, in to ne samo za prosilko, ampak tudi za širšo javnost. Glede na namen ZDIJZ ima tako takšna zahteva praviloma vse možnosti za uspeh.

 

Nadalje IP pojasnjuje, da iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, vendar pa IP ugotavlja, da iz zahteve prosilke jasno izhaja, da želi prejeti dokumente in ne odgovorov na vprašanja.

 

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve pavšalno skliceval tudi na določbo drugega odstavka 4. člena ZDIJZ, ki določa, da arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv ali se hrani v lastni hrambi, v skladu z zakonom, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja, IP nadalje pojasnjuje, da je zakon, ki ureja arhive, Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14 v nadaljevanju ZVDAGA), ki v prvem odstavku 54. člena določa, da arhivsko javno službo opravljajo državni arhiv, regionalni arhivi in arhivi samoupravnih lokalnih skupnosti. Arhiv Republike Slovenije na podlagi tretjega odstavka 54. člena ZVDAGA opravlja naloge državnega arhiva, torej izvaja arhivsko javno službo, ki jo sestavljajo dejavnosti, ki so določene v 53. členu ZVDAGA in se nanašajo na arhivsko gradivo. Iz 2. člena ZVDAGA, ki določa pomene pojmov, izhaja, da je »arhivsko gradivo« dokumentarno gradivo, ki ima trajen pomen za znanost in kulturo ali trajen pomen za pravno varnost oseb v skladu s strokovnimi navodili pristojnih arhivov. 34. člen ZVDAGA določa, da se arhivsko gradivo odbere iz dokumentarnega gradiva javnopravnih oseb na podlagi zakona in po strokovnih navodilih pristojnega arhiva. Takšna vrsta arhivskega gradiva je v 2. členu ZVDAGA opredeljena kot »javno arhivsko gradivo«. Arhivsko gradivo pridobi svoj status z dnem, ko je odbrano iz dokumentarnega gradiva in izročeno arhivu, kar izhaja iz 34. člena ZVDAGA v povezavi s 40. členom ZVDAGA. Ker se je organ v obrazložitvi odločbe zgolj pavšalno skliceval na določbo 2. odstavka 4. člena ZDIJZ, IP ugotavlja, da glede zahtevanih dokumentov ni mogoče ugotoviti, ali sta v konkretnem postopku že izvedena predpisana postopka odbiranja in izročitve, ki sta konstitutivna elementa arhivskega gradiva. Ob tem pa IP še pojasnjuje, da tudi v kolikor bi organ uspel izkazati, da na podlagi določb ZDIJZ prosilki ni omogočen dostop do zahtevanih dokumentov, ki so arhivsko gradivo, navedeno ne pomeni, da ti dokumenti niso prosto dostopni na podlagi drugih zakonov, konkretno 63.člena ZVDAGA. Skladno z navedenim členom je javno arhivsko gradivo v arhivih in v lastni hrambi na podlagi pisne zahteve za uporabo ali preko objave na svetovnem spletu dostopno vsakomur.

 

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je organ zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal posameznih zahtevanih dokumentov z vidika obstoja informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov. Povedano drugače, s tem, ko je organ zahtevo prosilke za posredovanje dokumentov zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ in drugega odstavka 4. člena ZDIJZ, se ni spustil v vsebinsko obravnavo in se ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov.

 

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti. Poleg navedenega se organ (še) ni spustil v vsebinsko obravnavo zadeve in se ni opredelil do zahtevanih informacij, pri čemer mu je ta možnost dana prav z vrnitvijo v ponovno odločanje.

 

V skladu s tretjim odstavkom 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

 

V ponovljenem postopku je organ dolžan določno navesti, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje. V primeru obstoja katere od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ je organ dolžan presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 v nadaljevanju Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe).

 

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznika ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. IP opozarja še na določbo 44. člen ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku.

 

Na podlagi vsega navedenega je IP pritožbi prosilca ugodil ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

 

[1] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008.

[2] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.

[3] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.

[4] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.

[5] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.

[6] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.

[7] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.

[8] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.