Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Javne službe Ptuj d.o.o.

+ -
Datum: 18.10.2021
Številka: 090-316/2021
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do pogodb o dobavi in sprejemu toplotne energije, načinu delitve in obračuna stroškov za toplotno energijo v večstanovanjski stavbi s prilogami, na različnih naslovih, ker je presodil, da ne sodijo v delovno področje organa, podredno pa se je skliceval še na izjemo varstva osebnih podatkov. IP je sledil stališču organa, da so bile zahtevane pogodbe sklenjene v okviru izvajanja tržne dejavnosti organa in pri tem ugotovil (tudi na podlagi povezane zadeve 090-164/2021), da sta tako obseg javne službe kot tudi obseg tržne dejavnosti v konkretnem primeru povsem jasno razdeljena in da izvajanje tržne dejavnosti, v zvezi s katero so bile sklenjene te pogodbe, ne vpliva na opravljanje javne službe organa.  Posledično je pritožbo prosilca v celoti zavrnil. 

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-316/2021/3

Datum: 18. 10. 2021

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 9. 2021, zoper odločbo Javnih služb Ptuj, podjetja za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d.o.o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj (v nadaljevanju organ), št. 3_IJZ/2021_1 z dne 2. 9. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

 

  1. Pritožba prosilca z dne 20. 9. 2021 zoper odločbo Javnih služb Ptuj, podjetja za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d.o.o, št. 3_IJZ/2021_1 z dne 2. 9. 2021, se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 5. 8. 2021 od organa zahteval, da mu na elektronski naslov posreduje veljavne pogodbe o dobavi in sprejemu toplotne energije, načinu delitve in obračuna stroškov za toplotno energijo v večstanovanjski stavbi s prilogami, in sicer za večstanovanjske stavbe na naslovih:

  • …;

 

Organ je z odločbo, 3_IJZ/2021_1 z dne 2. 9. 2021 (izpodbijana odločba), zahtevo v celoti zavrnil, primarno iz razloga, ker gre za pogodbe v zvezi s tržnim delovanjem podjetja in tako ne gre za delovno področje organa v smislu določb ZDIJZ, ki se sicer nanaša samo na informacije v zvezi z opravljanem javnih služb, ki jih sicer izvaja organ. V zvezi s tem je navajal, da zahtevane informacije temeljijo na podatkih, ki jih je družba pridobila od etažnih lastnikov posameznih odjemnih enot. Pojasnil je, da je zavezanec za informacije javnega značaja na različnih pravnih podlagah, med drugim tudi: kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava, kot javno podjetje, ki je izvajalec javne službe na podlagi splošnega akta, Odloka o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj[1] (v nadaljevanju Odlok o koncesiji) in kot javno podjetje, ki je izvajalec javne službe oskrbe s toplotno energijo, na podlagi pogodbe o podelitvi koncesije. Skliceval se je na 9. in 21. člen Odloka o koncesiji in na določbe 6. , 7. in 8. člena Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo[2] (v nadaljevanju Akt o ustanovitvi), s katerim je Mestna občina Ptuj ustanovila organ za izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb. Poudaril je, da zahtevani podatki niso nastali v okviru izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb in kot taki nedvomno ne sodijo v delovno področje organa kot izvajalca lokalnih gospodarskih javnih služb, saj so nastali izključno na podlagi tržnega delovanja organa in hkrati ne na podlagi izvajanja podpornih dejavnosti k izvajanju javnopravnih nalog. V zvezi s tem pojasnjuje, da je organ 10. 7. 2012, sklenil« Pogodbo o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrba s toplotno energijo« z Mestno občino Ptuj, kot koncedentom. Predmet pogodbe je opredelitev načina opravljanja izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrba s toplotno energijo, ki jo organ opravlja v svojem imenu in za svoj račun in obsega storitve, ki so določene v vsakokratnem veljavnem odloku, ki ureja izvajanje te službe. Dalje navaja, da ima organ registrirane tudi nekatere tržne dejavnosti, kar izhaja iz Akta, med katere spada tudi upravljanje zgradb, izvajanje strojnih instalacij in med drugim tudi vgradnja sistemov za delitev stroškov ogrevanja. V letu 2012 je organ prevzel nekatere tržne storitve v vezi z delitvijo stroškov od prejšnjega upravljavca tržnih storitev Komunalnega podjetja Ptuj d.d.. Pogodbe, ki so predmet prosilčeve zahteve, so etažni lastniki znotraj posamezne večstanovanjske stavbe sklenili za izvedbo tržne storitve, načini delitve stroškov na osnovi dogovorjenega ključa so različni. Ker ima posamezna stavba sklenjeno svojo pogodbo o tržni storitvi o načinu delitve stroškov znotraj stavbe, katere podpisniki so posamezni etažni lastniki posamezne večstanovanjske stavbe, ne gre za izvajanje koncesijske dejavnosti, ampak izključno tržne dejavnosti, kar pomeni, da podatki niso informacija javnega značaja, ne izvirajo iz opravljanja javnopravnih nalog organa, ampak so izključno podatki, ki služijo tržnemu ugotavljanju deležev znotraj posamezne večstanovanjske stavbe. Zato organ zaključuje, da zahtevane pogodbe ne izvirajo izjavnega področja delovanja organa, temveč izvirajo iz izvedbe tržnih storitev znotraj posamezne večstanovanjske stavbe (gre izključno za storitev posamezne večstanovanjske stavbe, za kar imajo etažni lastniki med seboj sklenjene sporazum), zato bi prosilec za pridobitev teh pogodb moral pridobiti soglasje etažnih lastnikov. Organ poudarja še, da so pogodbe, ki jih prosilec zahteva, podlaga za tržno izvajanje dejavnosti, saj vsebujejo med drugim tudi strošek letnega servisa, katerega organ ločeno zaračunava odjemalcem ob izvedbi končnega poračuna in ki je torej določen v predmetnih pogodbah in ne v tarifnem sistemu gospodarske javne službe. Hkrati iz letnih poročil organa izhaja, da v sklopu tržnih storitev organ izvaja odčitavanje delilnikov stroškov ogrevanja, izdelavo razdelilnikov stroškov ogrevanja in dostavo poročil odjemalcem, za kar ima podlago v pogodbah. Iz letnih poročil izhaja tudi, da so prihodki iz teh dejavnosti knjiženi ločeno, pod drugo stroškovno mesto od storitev gospodarske javne službe. Dejavnost, katera se izvaja za etažne lastnike na podlagi pogodb, se imenuje vzdrževanje instalacij (Stroškovno mesto 260), pri tem gre torej za stroške odčitavanj delilnikov in izdelave razdelilnikov. Iz te dejavnosti se ne financirajo dejavnosti gospodarske javne službe organa. To izhaja tudi iz poročila, ki ga organ pošilja Agenciji za energijo, ki ji mora sicer posredovati podatke za oblikovanje cen, ki izhajajo iz tarifnega sistema, med temi podatki pa ni tega stroškovnega mesta. S prihodki vzdrževanja instalacij organ financira izboljšavo programske opreme za vgradnjo delilnikov in izobraževanje zaposlenih na področju tržnih storitev ter nabavo orodij za izvajanje  tržnih storitev. Na koncu se je organ v zvezi z zavrnitvijo zahteve skliceval še na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in navajal, da obsegajo podatki na izpisih, ki jih zahteva prosilec, določene osebne podatke, in sicer osebne podatke etažnih lastnikov. Prosilec ni z ničemer izkazal, da ima pravno podlago za dostop do osebnih podatkov, ki so del podatkov, ki jih zahteva. Dejansko bi prosilec moral pridobiti soglasja oz. privolitev etažnih lastnikov posameznih enot, za obdelavo njihovih podatkov, jih predložiti organu, ki bi nato, če bi privolitve vsebovale vse obvezne sestavine, imel podlago, da podatke razkrije.

 

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 20. 9. 2021, v kateri je navajal, da organ izvaja istočasno dejavnosti gospodarskih javnih služb in tržne dejavnosti. Zanimivo je, da v eni občini dejavnost opravlja kot gospodarsko javno službo, v drugi kot tržno dejavnost. Navaja, da je vsebina izpodbijane odločbe podobna kot vsebina odločbe organa, št. 2_IJZ/2021_2 z dne 8. 4. 2021 in se opira na varstvo osebnih podatkov in na to, da zahteva za pridobitev vsebuje pogodbe s področja izvajanja tržne dejavnosti in ne s področja distribucije toplote. Ampak že samo naslov na zahtevanih pogodbah in njihova vsebina dokazujeta nasprotno, in sicer da sklicevanje na tržno dejavnost in osebne podatke ni pravilno. Prav tako ne sklicevanje na Tarifni sistem in letno poslovno poročilo. V priloženi  vlogi »Razlaga«, da se ne strinja z trditvijo organa, da gre za tržno dejavnost zato, ker je v »uradnem vestniku št.: 113 Mestne občine Ptuj v letu 2006 v sedmem členu zapisano, kaj so standardne storitve distributerja toplote. Kar zavezanec vsekakor je. Če sledimo temu členu, ugotovimo na koncu, da je strošek obračuna porabljene toplotne energije že zajet v ceni toplote in sploh ne bi smel biti še enkrat zaračunan. V zavrnilni odločbi pa organ navaja, da je strošek obračuna tržna dejavnost. Prilaga dve pogodbi, ki sta takšni kot zahtevane, le da se ne nanašata na večstanovanjske stavbe na naslovih, na katere se glasi zahteva. Navaja, da vsebina teh pogodb govori o dobavi in sprejemu toplotne energije ter način delitve deleža stroškov in načinu obračunu stroškov dobavljene toplotne energije odjemalcem. Iz zapisanega v zavrnilni odločbi je razbrati, da bi naj pogodba bila v celoti s področja tržne dejavnosti. Trdi, da če izhajamo iz sedmega člena tarifnega sistema iz leta 2006 (ta tarifni sistem se je prvič spremenil marca letos), domneva da obstaja verjetnost dvojnega zaračunavanja stroškov obračuna porabljene toplote. Na koncu še opozarja, da iz revidiranega letnega poročila organa za leto 2019 izhaja, da je organ leta 2019 izvajal osem gospodarskih javnih služb in sedemnajst tržnih dejavnosti. Verjetno takšne številke in razmerja veljajo še danes, zato trdi, da je treba natančno preveriti zapisano v zavrnilni odločbi.

 

Ker je prosilec pritožbo vložil neposredno pri IP, jo je ta z odstopnim dopisom, št. 092-161/2021/2 z dne 21. 9. 2021, posredoval organu, da opravi prehodni preizkus (drugi odstavek 239. člena ZUP).

 

Organ po prejemu pritožbe s strani IP, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. SMZ-22/2021 z dne 6. 10. 2021, poslal v odločanje IP. Dopisu je poleg vlog upravnega spisa, priložil še pet (5) pogodb o dobavi in sprejemu toplotne energije, načinu delitve in obračuna stroškov za toplotno energijo v večstanovanjski stavbi, s prilogo.

 

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

K I. točki izreka:

 

Pritožba ni utemeljena.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
  2. organ mora z njo razpolagati, in
  3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Prosilčeva zahteva se je glasila na dostop do pogodb o dobavi in sprejemu toplotne energije, načinu delitve in obračuna stroškov za toplotno energijo v večstanovanjski stavbi, in sicer:

  • Pogodba o dobavi in sprejemu toplotne energije, načinu delitve in obračuna stroškov za toplotno energijo v večstanovanjski stavbi, št. 1477/03-E z dne 1. 2. 2004 za večstanovanjske stavbe na naslovu …, s prilogo;
  • Pogodba o dobavi in sprejemu toplotne energije, načinu delitve in obračuna stroškov za toplotno energijo v večstanovanjski stavbi, št. 3162/06E za večstanovanjske stavbe na naslovu …, s prilogo;
  • Pogodba o dobavi in sprejemu toplotne energije, načinu delitve in obračuna stroškov za toplotno energijo v večstanovanjski stavbi, št. 3749/07E z dne 1. 10. 2007 za večstanovanjske stavbe na naslovu …, s prilogo.

 

IP sicer ugotavlja, da je organ ob odstopu pritožbe IP posredoval pet pogodb o dobavi in sprejemu toplotne energije, načinu delitve in obračuna stroškov za toplotno energijo v večstanovanjski stavbi, vendar je IP z vpogledom vanje ugotovil, da se dve od njih ne nanašata na večstanovanjske stavbe, na katere se glasi zahteva prosilca in tudi izrek izpodbijane odločbe, zato je IP zaključil, da so predmet presoje tri (3) pogodbe o dobavi in sprejemu toplotne energije, načinu delitve in obračuna stroškov za toplotno energijo v večstanovanjski stavbi, na katere se nanaša prosilčeva zahteva.

 

Glede zahtevanih dokumentov sta tako nedvomno izpolnjena drugi in tretji pogoj (organ z njimi razpolaga in nahajajo se v materializirani obliki), sporno vprašanje v tem postopku pa je, ali je organ sploh zavezan posredovati oziroma omogočiti dostop do teh dokumentov (pogodb), torej, če so bile te sklenjene v zvezi z dejavnostmi, ki sodijo v njegovo delovno področje, ki je podvrženo določbam ZDIJZ. Šele, ko je pozitivno opravljena ta presoja, je mogoče ugotavljati, ali oziroma glede katerih delov zahtevanih dokumentov so morebiti podane izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 5.a ali prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (npr. izjema varstva osebnih podatkov, na katero se tudi sklicuje organ v izpodbijani odločbi).

 

IP na tem mestu najprej pojasnjuje, da je z vpogledom v upravni spis organa in na podlagi navedb prosilca v pritožbi o podobnosti izpodbijane odločbe z odločbo organa št. 2_IJZ/2021_2 z dne 8. 4. 2021, ugotovil, da je predmetna zadeva v dejanskem in pravnem kontekstu v bistvenem enaka kot zadeva, ki jo je IP vodil pod št. 090-164/2021. V tej zadevi se je namreč zahteva istega prosilca glasila na podatke, ki so nastali na podlagi pogodb, ki so predmet presoje obravnavane zadeve. Ker se torej ugotovitve iz zadeve 090-164/2021 navezujejo tudi na predmetno zadevo je IP, skladno z načelom materialne resnice in načelom ekonomičnosti postopka, vpogledal v zadevo 090-164/2021 in iz nje prevzel dokumente: odločbo, št. 090-164/2021/12  ter zapisnik o ogledu in camera s prilogami (Akt o ustanovitvi, postavke fakturiranja, Letno poročilo vodje »PE OSKRBA S TOPLOTNO ENERGIJO« za leto 2020). Ob tem je nastal Uradni zaznamek, št. 090-316/2021/2. IP je z odločbo 090-164/2021/12 z dne 13. 10. 2021 zavrnil pritožbo prosilca in potrdil odločitev organa, da presojani podatki ne spadajo v delovno področje organ, kot ga določa ZDIJZ v okviru definicije informacije javnega značaja. Tem razlogom je IP, kot izhaja iz nadaljevanja obrazložitve, sledil tudi v tej zadevi.

 

Ker ZDIJZ informacijo javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa[3].

 

Kot je poudarilo Ustavno sodišče v nedavni odločbi, št. U-I-45/16-50, Up-321/18-48, Up-1140/18-38 in Up-1244/18-38 z dne 16. 9. 2021, je pri razlagi pojma »javni značaj« treba upoštevati dolžnost državnih organov, da delajo javno in pregledno, zato so javne tiste informacije, ki so povezane z delovnim področjem javnopravnega subjekta. Informacija mora biti tako povezana z izvajanjem nalog in dejavnostjo javnopravnega subjekta, ki jih urejajo predpisi javnega prava. Informacija ima javni značaj, če vsebuje (ne)posredno uporaben podatek, sporočilo ali obvestilo, ki vpliva ali bi lahko vplivalo na izvrševanje javnih nalog.

 

V obravnavani zadevi je nesporno, da je organ po ZDIJZ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja kot javno podjetje, ki je izvajalec javne službe, kar ga uvršča med organe, ki so zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu  ZDIJZ. Kot je pojasnil že organ, iz  Registra zavezancev za informacije javnega značaja[4] izhaja, da je organ zavezanec za informacije javnega značaja na različnih pravnih podlagah, med drugim tudi kot:

  • javno podjetje, ki je izvajalec javne službe na podlagi splošnega akta - Odlok o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj in
  • javno podjetje, ki je izvajalec javne službe oskrbe s toplotno energijo, na podlagi pogodbe o podelitvi koncesije - Pogodbe o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo, št. 014-1/2008 z dne 10. 7. 2012.

 

IP je nadalje vpogledal v Odlok o koncesiji, ki predstavlja koncesijski akt, s katerim so določeni predmet in pogoji za podelitev koncesije ter druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljenih koncesij za posamezne lokalne gospodarske javne službe, ki jih opravlja organ (1. člen). Skladno s petim odstavkom 4. člena obsega gospodarska javna služba “distribucija toplote”:

  • distribucijo toplotne energije, v smislu prenosa toplotne energije v obliki ogrevne vode po distribucijskem omrežju do odjemnega mesta, iz naprav daljinskega ogrevanja na območju občine,
  • dobavo toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju občine,
  • priključitev na distribucijsko omrežje,
  • zbiranje, nadzorovanje in vzdrževanje odjemnih mest in skupnih odjemnih mest primopredaje toplotne energije med dobaviteljem in odjemalcem,
  • nadzorovanje delovanja in vzdrževanje toplotnih postaj,
  • nadziranje in vzdrževanje primarnega in sekundarnega vročevodnega ali toplovodnega omrežja ter hišnih priključkov,
  • vodenje, nadziranje in upravljanje z napravami v toplotnih postajah in kurilnicah,
  • ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe, in drugimi predpisi v okvir javne službe.

V skladu z 9. členom tega odloka je organ dolžan izvajati javne službe na način, kot je določen v odlokih ali drugih predpisih, ki urejajo način izvajanja posamezne javne službe, ki je predmet koncesije, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem ter drugih predpisih in splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu. Kot določa prvi odstavek 21. člena, naslovljen »Ločeno računovodstvo«, lahko organ (koncesionar) izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne službe. Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja Mestna občina Ptuj (28. člen Odloka o koncesiji).

 

Kot navaja že organ v izpodbijani odločbi, je 10. 7. 2012, sklenil» Pogodbo o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrba s toplotno energijo« z Mestno občino Ptuj, kot koncedentom. Predmet pogodbe je opredelitev vsebine in načina opravljanja izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrba s toplotno energijo. Koncedent s koncesijsko pogodbo pooblašča koncesionarja, da v svojem imenu in za svoj račun opravlja predmetno gospodarsko javno službo, ki obsega storitve, ki so določene v vsakokratnem veljavnem odloku, ki ureja izvajanje predmetne gospodarske javne službe na območju Mestne občine Ptuj. Pogodba določa tudi, da vsebina predmetne gospodarske javne službe obsega tudi druge storitve, ki jih pogodbeni stranki dogovorita z dodatkom k tej pogodbi v času izvajanja pogodbe. V zvezi s tem organ v izpodbijani odločbi pojasnjuje, da ima registrirane tudi nekatere tržne dejavnosti, kar izhaja iz Akta, med katere spada tudi upravljanje zgradb, izvajanje strojnih instalacij in med drugim tudi vgradnja sistemov za delitev stroškov ogrevanja. V letu 2012 je organ prevzel nekatere tržne storitve v vezi z delitvijo stroškov od prejšnjega upravljavca tržnih storitev Komunalnega podjetja Ptuj d.d. Etažni lastniki posameznih večstanovanjskih stavb imajo med seboj sklenjene Pogodbe o dobavi in sprejemu toplotne energije, načinu delitve in obračunu stroškov za toplotno energijo v večstanovanjski stavbi, v katerih je določen način delitve stroškov med stanovanjske enote znotraj skupnega odjemnega mesta. Te sporazume oz. pogodbe, ki so predmet prosilčeve zahteve, so etažni lastniki znotraj posamezne večstanovanjske stavbe sklenili za izvedbo tržne storitve, načini delitve stroškov na osnovi dogovorjenega ključa pa so različni. Ker ima posamezna stavba sklenjeno svojo pogodbo o tržni storitvi o načinu delitve stroškov znotraj stavbe, katere podpisniki so posamezni etažni lastniki posamezne večstanovanjske stavbe, ne gre za izvajanje koncesijske dejavnosti, ampak izključno tržne dejavnosti, kar pomeni, da podatki niso informacija javnega značaja, ne izvirajo iz opravljanja javnopravnih nalog organa, ampak so izključno podatki, ki služijo tržnemu ugotavljanju deležev znotraj posamezne večstanovanjske stavbe. Zato organ zaključuje, da zahtevane pogodbe ne izvirajo iz javnega področja delovanja organa, temveč izvirajo iz izvedbe tržnih storitev znotraj posamezne večstanovanjske stavbe (gre izključno za storitev posamezne večstanovanjske stavbe, za kar imajo etažni lastniki med seboj sklenjene sporazum), zato bi prosilec za pridobitev moral pridobiti soglasje etažnih lastnikov.

 

IP je vpogledal tudi v Akt o ustanovitvi, na katerega se sklicuje organ, torej v akt o ustanovitvi organa, ki je javno dostopen na spletnih straneh Poslovnega registra Slovenije, IP pa ga je organ izročil tudi na ogledu in camera v zadevi 090-164/2021, zato je IP ta Akt prevzel iz navedene zadeve (UZ, št. 090-316/2021/2). S tem aktom je namreč Mestna občina Ptuj ustanovila organ kot pravno osebo javnega prava (javno podjetje), za izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb (1. in 6. člen Akta). Poleg dejavnosti, ki jih določa prvi odstavek 7. člena Akta, lahko organ opravlja tudi druge posle, ki so potrebni za njegov obstoj in za opravljanje dejavnosti, oziroma ki pripomorejo k izvajanju gospodarske javne službe, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti (drugi odstavek 7. člena Akta). V skladu z Aktom organ, izmed dejavnosti, navedenih v 7. členu, prednostno opravlja tiste dejavnosti, ki so z odloki ustanoviteljice in drugimi splošnimi akti, ki urejajo posamezno gospodarsko javno službo, opredeljene kot javna služba in ima določena javna pooblastila, če zakon ne določa drugače (8. člen Akta).

 

Poleg tega je IP vpogledal tudi v Letno poročilo vodje »PE OSKRBA S TOPLOTNO ENERGIJO« za leto 2020, iz katerega izhaja, da v sklopu izbirne gospodarske javne službe organ izvaja naslednje dejavnosti :

  • Oskrba s toplotno energijo v sistemu daljinskega ogrevanja v MO Ptuj,
  • Upravljanje in tekoča vzdrževalna dela (TV)na napravah kurilnice EO RVZ,
  • Upravljanje in TV dela na distribucijskem omrežju,
  • Upravljanje in TV dela na primarnem delu toplotnih postaj (TOP),
  • Odčitavanje merilnikov toplotne energije (MTE) in zaračunavanje stroškov ogrevanja po odjemalcih,
  • Nadzor in daljinsko vodenje TOP in EO v MO Ptuj,
  • Upravljanje in TV dela na sekundarnem delu toplotnih postaj (TOP),
  • Upravljanje in tekoča vzdrževalna dela (TV)na napravah kurilnice Rimska pl. 3, Kvedrova ul. 3, Trstenjakova ul. 9, Prešernova ul. 29 in Prešernova ulica 33,
  • Dopolnjevanje in odzračevanje interne instalacije ogrevanja,
  • Investicijsko vzdrževalna (IVD) dela na napravah sekundarni del TOP gospodinjski odjem,
  • Periodični pregledi in umerjanje MTE in
  • Vzdrževalne investicije na distribucijskem omrežju.

 

Kot tržne dejavnosti so v navadnem poročilu določene :

  • Vzdrževanje instalacij (SM[5] 260) in
  • Upravljanje pogodbenih kurilnic (SM 262)
  •  

V sklopu tržnih storitev so se izvajale dejavnosti :

  • Pogodbena izdelava končnega poračuna stroškov ogrevanja v sistemu daljinskega ogrevanja občine Kidričevo (pogodba s koncesionarjem Petrol d.d.),
  • Upravljanje s sistemom pogodbenih kurilnic na območju MO Ptuj,
  • Upravljanje in TV dela na ponudbenih kurilnicah,
  • Odčitavanje radiatorskih delilnikov stroškov ogrevanja,
  • Izdelava razdelilnikov stroškov ogrevanja in dostava poročil odjemalcem,
  • Popravilo, vzdrževanje in izdelava instalacij za gretje,
  • Periodična zamenjava merilnikov kot delilnikov v poslovnih objektih,
  • Vzdrževalna in investicijska dela na napravah v lasti MO Ptuj in ostalih napravah na osnovi

naročil lastnika ali upravnika,

  • Izvedba strojno instalacijskih znotraj podjetja na osnovi naročil posameznih vodij enot,
  • Avtomatizacija TOP in EO na osnovi razpisov investitorjev.

 

Upoštevajoč navedeno lahko organ, poleg dejavnosti, ki spadajo v javno službo, opravlja tudi druge, t.i. tržne dejavnosti, ki ne sodijo v izvajanje javne službe. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja samo na področju izvajanja javne službe, ali pa morebiti tudi na področju izvajanja tržne dejavnosti. V skladu z 2. členom ZDIJZ namreč za organe, ki so zavezani na podlagi 1. člena ZDIJZ, primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave. Stališče, da organ ni zavezanec za posredovanje informacij v delu, v katerem izvaja tržno dejavnost, ne izhaja neposredno iz zakona, pač pa se je tako stališče skladno z namenom ZDIJZ izoblikovalo v praksi. Hkrati pa takšno stališče ne more pomeniti, da je javno podjetje kot pravna oseba javnega prava vselej zavezanec samo v delu, ki se nanaša na izvajanje javne službe. Organ je kot pravna oseba javnega prava zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem, oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki zavezujejo organ.

 

Ker je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v kakršnikoli povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem organov zavezancev, je treba izpostaviti bistveno funkcijo ZDIJZ, tj. nadzorno funkcijo, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije je bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja s sredstvi, ki so primarno namenjena prav javnopravnemu delovanju. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Vsaka pravna oseba javnega prava (tudi javno podjetje) se mora zaradi vsega navedenega še dodatno zavedati, da je njena svoboda (predvsem v delu, kjer se delovanje, ki ima lastnosti tržnega, prepleta z javnopravnimi nalogami) omejena ravno zaradi zahteve po transparentnosti delovanja. Iz vsega navedenega izhaja, da so informacije javnega značaja vse informacije, ki so kakorkoli povezane z izvajanem dejavnosti javne službe oziroma ki kažejo na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene upravno sodne prakse[6].

 

Upoštevajoč navedbe organa v izpodbijani odločbi in navedene določbe Odloka o koncesiji, Akta o ustanovitvi in predmetne pogodbe o podelitvi koncesije, izbirna gospodarska javna služba oskrba s toplotno energijo pomeni:

  • proizvodnja toplotne energije,
  • distribucija toplotne energije
  • ugotavljanje količin in stroška porabljene toplote na skupnem odjemnem mestu (skupnem merilniku toplotne energije) posamezne večstanovanjske stavbe.

 

Kot je ugotovil IP v zadevi 090-164/2021, je naloga koncesionarja/organa izbirne gospodarske službe oskrba s toplotno energijo tudi zaračunavanje stroška ugotovljenih količin na skupnem merilniku odjemnega mesta med posamezne odjemne enote. O načinu oz. ključu razdelitve ugotovljenih količin oz. stroška na skupnem odjemnem mestu (skupnem merilniku), pa se etažni lastniki na osnovi sklenjenega sporazuma in Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (v nadaljevanju Pravilnik)[7] dogovorijo z večinskim deležem. Ključ delitve in izvedbe razdelilnikov na osnovi sporazuma, pa izvaja izvajalec delitve. Kot je pojasnil tudi organ na ogledu in camera, zahtevane podatke na osnovi Pravilnika pridobiva izvajalec delitve, ki je lahko pravna ali fizična oseba (6. točka 3. člena Pravilnika), ki odčituje delilnike in deli celotne stroške za toploto oziroma gorivo stavbe na podlagi pogodbenega razmerja z upravnikom oziroma z lastniki stavbe, ter ima programsko opremo, ki omogoča odčitavanje delilnikov in delitve celotnih stroškov za toploto oziroma gorivo stavbe. V danem primeru je ta pravna oseba organ. Vendar teh podatkov ne pridobiva v okviru izvajanja koncesije oziroma gospodarske javne službe, ampak na podlagi pogodbenega razmerja med etažnimi latniki in takratnim izvajalcem vgradnje delilnikov, od katerega je organ prevzel izvajanje te pogodbene obveznosti, vendar ne kot koncesijsko dejavnost. Ta dejavnost namreč ni obvezna dejavnost, saj Pravilnik določa, da če se etažni lastniki ne dogovorijo, je ključ delitve površina prostora (5. člen Pravilnika). Organ je pojasnil, da vsi zahtevani podatki izhajajo iz medsebojno sklenjenih pogodb med etažnimi lastniki posamezne večstanovanjske stavbe (odjemnega mesta) in takratnim distributerjem in izvajalcem gradnje delilnikov in niso podatki, ki jih organ ima na podlagi koncesijske dejavnosti. Te pogodbe o načinu stroškov delitve se med seboj razlikujejo, kar kaže na to, da ne gre za koncesijsko dejavnost, ampak izključno tržne dejavnost. Strošek letnega servisa katerega organ ločeno zaračunava odjemalcem ob izvedbi končnega poračuna, je določen v pogodbi in ne v tarifnem sistemu gospodarske javne službe. Organ je dalje pojasnil, da zahtevani podatki nastajajo pri dejavnosti, ki jo organ opravlja kot tržno dejavnost in se imenuje Vzdrževanje instalacij (SM260), pri tem gre za stroške odčitavanj delilnikov in izdelavo razdelilnikov (dejavnost je v predmetnih poročilih o poračunu porabe in stroškov toplote za ogrevanje v odjemni enoti označena v zadnji vrstici razdelka »Celotni stroški OE«). Organ je pojasnil še, da tudi iz Letnega poročila vodje »PE OSKRBA S TOPLOTNO ENERGIJO« za leto 2020, ki ga je organ izročil IP na ogledu, izhaja, da v sklopu tržnih storitev organ izvaja odčitavanje delilnikov stroškov ogrevanja, izdelava razdelilnikov stroškov ogrevanja in dostavo poročil odjemalcem in to so podatki, ki jih zahteva prosilec.

 

IP je ob tem vpogledal v Pravilnik, Akt o ustanovitvi in v  tri Pogodbe o dobavi in sprejemu toplotne energije, načinu delitve in obračuna stroškov za toplotno energijo v večstanovanjski stavbi, ki so predmet presoje obravnavane zadeve. Ob tem je ugotovil, da gre za pogodbe, v katerih je določen način delitve stroškov med stanovanjske enote znotraj skupnega odjemnega mesta (stavbe). IP ugotavlja, da so te pogodbe etažni lastniki znotraj posamezne večstanovanjske stavbe sklenili za izvedbo načina delitve stroškov na osnovi dogovorjenega ključa, glede na način merjenja na skupnem merilnem mestu,  ključ ogrevane površine, načinu delitve stroškov med odjemnimi enotami in vrsto oz. tehnologijo ugotavljanja deleža posamezne odjemne enote. Gre za pogodbe, ki so jih etažni lastniki posamezne večstanovanjske stavbe sklenili z organom ali s takratnim distributerjem in izvajalcem gradnje delilnikov (predhodnikom organa) in (v nekaterih primerih) tudi z upravnikom večstanovanjske stavbe in s tem določili (pravila) metodologijo ugotavljanja deležev stroškov porabljene toplote v posameznem stanovanju (2. člen pogodb). Prav tako iz predmete pogodbe izhaja, da z njo dobavitelj sprejema v izvajanje dela v zvezi z odčitavanjem delilnikov, izdelavo razdelilnika za porabljeno toploto, zaračunavanje stroškov, ki izhajajo iz te pogodbe, na način kot so se lastniki dogovorili s to pogodbo. Kot izpostavlja še organ v izpodbijani odločbi, predmetne pogodbe vsebujejo tudi določbe glede stroška letnega servisa, katerega organ ločeno zaračunava odjemalcem ob izvedbi končnega poračuna in ki je torej določen v predmetnih pogodbah in ne v tarifnem sistemu gospodarske javne službe.

 

Upoštevajoč navedene ugotovitve je IP zaključil, da so bile zahtevane pogodbe sklenjene v zvezi z dejavnostmi, ki ne sodijo v javnopravno sfero organa, ampak v njegovo tržno dejavnost. Iz njih namreč nedvomno izhaja, da organ (oziroma njegov pravni predhodnik) kot dobavitelj prevzema v izvajanje dela, ki jih, kot pojasnjeno zgoraj, izvaja kot svojo tržno dejavnost (vzdrževanje inštalacij, natančneje odčitavanje radiatorskih delilnikov stroškov ogrevanja ter izdelava razdelilnikov stroškov ogrevanja in dostava poročil odjemalcem). Gre za pogodbe, kjer organ nastopa kot pogodbena stranka tržnega razmerja, v katerem se ugotavljajo deleži in stroški posamezne odjemne enote (stanovanja) na osnovi medsebojno sklenjene pogodbe in ne na osnovi izmerjenih količin odjemnega mesta, ki je sicer podatek, ki ga organ pridobiva kot koncesionar. V predmetnih pogodbah je določen način delitve stroškov med stanovanjske enote znotraj skupnega odjemnega mesta. Iz tega sledi, da zahtevane pogodbe niso bile sklenjene ob izvajanju zgoraj naštetih delovnih področji, ki spadajo pod izvajanje javne službe »distribucija toplote« (opomba IP, glej zgoraj obseg gospodarske javne službe “distribucija toplote«, kot jo določa peti odstavkom 4. člena Odloka o koncesiji), temveč so podlaga za tržno izvajanje dejavnosti. IP namreč ugotavlja, da se izvajanje predmetne javne službe organa glede zaračunavanja stroškov distribucije toplote, nanaša na stroške stavbe kot celote, torej na odčitke skupnega merilnika toplotne energije, saj gospodarska javna služba organa obsega distribucijo toplotne energije, v smislu prenosa toplotne energije v obliki ogrevne vode po distribucijskem omrežju do odjemnega mesta, iz naprav daljinskega ogrevanja na območju občine. Odjemno mesto pa je skladno s Tarifnim sistemom za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj[8], definirano kot točka, kjer distributer toplote, pod pogoji za dobavo in odjem toplote, omogoča priključitev na distribucijsko omrežje in kjer odjemalec toplote prevzema dobavljeno energijo; med tem, ko je odjemna enota s toploto oskrbljeno stanovanje oziroma poslovni prostor odjemalca toplote, ki ima svojo šifro in za katero dobavitelj izstavlja račun. Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da so bile zahtevane pogodbe sklenjene pri izvajanju tržne dejavnosti organa, in sicer gre za »Vzdrževanje instalacij«, natančneje za odčitavanje radiatorskih delilnikov stroškov ogrevanja in izdelavo razdelilnikov stroškov ogrevanja in dostava poročil odjemalcem. S tem so neutemeljen pritožbene navedbe o tem, da javnopravni značaja zahtevanih pogodb izhaja iz njihovega naslova in vsebine.

 

Vendar pa, upoštevajoč zgoraj pojasnjen širok obseg delovnega področja po ZDIJZ, zgolj na podlagi te ugotovitve IP (še) ni mogel zaključiti, da zahtevane informacije ne spadajo pod informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ. Kot pojasnjeno zgoraj, je namreč pojem delovnega področja organa po 4. členu ZDIJZ namreč bistveno širši od pojma javna služba oziroma od dejavnosti, ki jih kot javno službo organa definira Odlok o koncesiji, Pogodba o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrba s toplotno energijo in Akt o ustanovitvi organa.

 

Zato je pri presoji, ali zahtevane informacije (pogodbe), ki niso neposredno povezane z izvajanjem javne  službe, kljub temu spadajo v delovno področje organa po ZDIJZ in kot take predstavljajo informacije javnega značaja, treba upoštevati pogoje, ki jih je postavilo Upravno sodišče RS v sodbah I U 902/2013-29, z dne 20. 5. 2015 (str. 7-8) in št. I U 1422/2015-18, z dne 30. 11. 2016 (str. 7-8)[9], iz katerih izhaja, da je za odločitev, ali gre za informacije javnega značaja, treba poleg tega, ali je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, upoštevati tudi dejstvo, ali se je dejavnost, na katero se nanaša zahteva prosilca, izvajala tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe in da je bilo s prihodki iz te dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti. Breme, da to izkaže s konkretnimi podatki in dokazili, je v skladu s stališčem Upravnega sodišča RS na organu.

 

Upoštevajoč navedeno je IP v zvezi z zahtevanimi informacijami v nadaljevanju presojal, ali je organ s svojimi navedbami v izpodbijani odločbi in v dokumentih, ki jih je IP prenesel iz zadeve 090-164/2021, uspel izkazati obstoj navedenih treh pogojev, torej predvsem, kakšen je vpliv tržne dejavnosti na izvajanje javne službe v konkretnem primeru.

 

Kot že pojasnjeno zgoraj, organ skladno z Odlokom o koncesiji (prvi odstavek 21. člena) poleg javne službe izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne službe. Navedena določba odloka je umeščena v člen, ki je naslovljen »Ločeno računovodstvo«.

 

Dalje iz Akta o ustanovitvi (26. člen) izhaja, da se dejavnosti podjetja financirajo:

  • s tarifo javne dobrine, ki jo uporabnikom zagotavlja podjetje,
  • z drugimi prispevki, taksami oziroma dajatvami, ki jih skladno z zakonom in tem aktom predpiše mestni svet ustanoviteljice ali državni organi,
  • iz namenskih sredstev proračuna ustanoviteljice (Mestne občine Ptuj, opomba IP),
  • iz državnega proračuna,
  • sredstev evropskih skupnosti,
  • s prodajo blaga in storitev, k jih nudi podjetje;
  • iz drugih virov.

 

V zvezi z razjasnitvijo dejanskega stanja, ali zahtevane informacije sodijo v javnopravno sfero organa ali v drugo dejavnost ter kakšen je vpliv tržne dejavnosti na izvajanje javne službe v konkretnem primeru, je organ v izpodbijani odločbi navajal, da so prihodki iz dejavnosti odčitavanje delilnikov stroškov ogrevanja, izdelava razdelilnikov stroškov ogrevanja in dostavo poročil odjemalcem, pri katerih nastajajo podatki iz zahtevnih pogodb, knjiženi ločeno, pod drugo stroškovno mesto od storitev gospodarske javne službe. Dejavnost, pri kateri nastajajo ti podatki, se imenuje Vzdrževanje instalacij (Stroškovno mesto 260), pri tem gre za stroške odčitavanj delilnikov in izdelave razdelilnikov, ta dejavnost pa je na poročilih, ki vsebujejo zahtevane podatke, označena v zadnji vrstici razdelka »Celotni stroški OE«. Organ je dalje poudaril, da se iz te dejavnosti ne financirajo dejavnosti gospodarske javne službe organa. To izhaja tudi iz poročila, ki ga organ pošilja Agenciji za energijo, ki ji mora sicer posredovati podatke za oblikovanje cen, ki izhajajo iz tarifnega sistema, med temi podatki pa ni tega stroškovnega mesta. Organ je pojasnil, da s prihodki vzdrževanja instalacij financira izboljšavo programske opreme za vgradnjo delilnikov in izobraževanje zaposlenih na področju tržnih storitev ter nabavo orodij za izvajanje tržnih storitev.

 

IP se je o teh navedbah organa prepričal z vpogledom v dokumente, ki jih je prejel na ogledu in camera v zadevi 090-164/2021 (zapisnik o ogledu in camera), »postavke financiranja«, ki predstavljajo izpis iz računovodskih izkazov organa in v naključen račun št. R19068945, ki predstavlja poračun ogrevanja za obdobje 1. 10. 2018 - 31. 5. 2019. Pri tem je iz postavk fakturiranja ugotovil, da je prihodek od tega računa v celoti knjižen pod tržno dejavnost z oznako KE90, konkretneje pod »Vzdrževanje inštalacij«, ki je označena s šifro stroškovnega mesta KE03. Dalje je IP iz tabele računov, ki mu jo je izročil organ, skupaj s postavkami fakturiranja, ugotovil, da je postavka tržna dejavnost »Vzdrževanje inštalacij KE03« blokirana na računu »Komunalna energetika splošno KE00« in »Proizvodnja splošno KE01«, medtem, ko je odprt pri KE90, ki predstavlja tržno dejavnost organa na področju energetike.

 

Na podlagi vseh ugotovitev je IP zaključil, da je organ s sklicevanjem na Odlok o koncesiji, Akt o ustanovitvi, Pogodbo o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrba s toplotno energijo, Pravilnik in Letno poročilo vodje »PE OSKRBA S TOPLOTNO ENERGIJO« za leto 2020 ter z navedbami v izpodbijani odločbi, ustrezno pojasnil, katere dejavnosti izvaja kot javno službo in katere kot tržno dejavnost. Dalje IP ocenjuje, da je na podlagi vseh pojasnil organa, po pregledu javnopravnih predpisov, ki urejajo delovno področje organa in pogodb, mogoče ugotoviti, da sta tako obseg javne službe kot tudi obseg tržne dejavnosti v konkretnem primeru povsem jasno razdeljena. Zahtevane pogodbe o dobavi in sprejemu toplotne energije, načinu delitve in obračuna stroškov za toplotno energijo v večstanovanjski stavbi, so bile sklenjene v okviru izvajanja tržne dejavnosti delitev stroškov ogrevanja med posamezne enote (stanovanja)  znotraj določenega odjemnega mesta oziroma so podlaga za njeno izvajanje, in kot take predstavljajo informacije, ki so nastali v okviru tržne dejavnosti organa »Vzdrževanje inštalacij«. Dalje je bilo ugotovljeno, da organ poslovanje v zvezi z njimi (torej prihodki organa od te dejavnosti, ki jo izvaja na podlagi teh pogodb) vodi ločeno od poslovanja javne službe in da s tem prihodki od teh dejavnosti ne ovira delovnega procesa v zvezi z dejavnostmi, ki jih organ izvaja na področju opravljanja javne službe in da so prihodki od teh dejavnosti v celoti knjiženi na račun tržnih dejavnosti, kar pomeni, da so v celoti namenjeni financiranju tržne dejavnosti. Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da zahtevani dokumenti (pogodbe) niso bile sklenjene v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa (tj. javne službe), kar posledično pomeni niso del delovnega področja organa kot ga zahteva ZDIJZ v smislu definicije informacije javnega značaja. To pa pomeni, da zahtevana dokumentacija ne izpolnjuje vseh treh kriterijev za opredelitev informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ in torej ni informacija javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Ob tem IP še poudarja, da se strinja s prosilcem glede nujnosti transparentnega delovanja organa na področju distribucije toplote, vendar pojasnjuje, da je ta zagotovljena z dostopom do podatkov, ki sodijo v sfero s tem povezane gospodarske javne službe, ki jo opravlja organ.

 

Ker torej zahtevane informacije ne predstavljajo informacije javnega značaja, presoja pravilnosti odločitve organa, da je v zvezi z njimi podana varstva osebnih podatkov, ni potrebna oziroma bi bila celo nezakonita. Do te presoje namreč lahko pride šele, ko je ugotovljeno, da zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem pa IP samo pojasnjuje, da soglasje za dostop do osebnih podatkov v postopkih dostop do informacij javnega značaja ni veljavna pravna podlaga, temveč mora dostop do informacij javnega značaja temeljiti na zakonu. Pojasnjeno v kontekstu navedb organa v izpodbijani odločbi to pomeni, da tudi če se posameznik strinja z razkritjem njegovim osebnih podatkov, teh brez zakonske praven podlage po ZDIJZ ni mogoče posredovati prosilcu.   

 

  • Informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ

 

Ker je v obravnavani zadevi nesporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja tudi kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava in ker, kot je nakazalo Upravno sodišče RS v sodbi I U 1439/2015-15 z dne 10. 6. 2016, je v primerih, ko je v zvezi z zahtevanimi informacijami izkazano, da je organ tržno dejavnost opravljal v skladu s predpisi in je bilo s prihodki od te dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, in zato zahtevanih informacij ni mogoče obravnavati po 4. členu ZDIJZ (kot v obravnavanem primeru), treba presojati tudi, ali je organ skladno z osmim odstavkom 1. a člena ZDIJZ dolžan posredovati informacije iz 4.a člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju opravil tudi to presojo.

 

Pri tem je IP ugotovil, da zahtevane pogodbe in informacije iz njih, ne predstavljajo informacij iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek, (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ), zato organ teh informacij ni dolžan razkriti na podlagi in v obsegu iz 6. a člena ZDIJZ.  

 

Sklepno

 

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa, da zahtevane pogodbe ne sodijo v delovno področje organa v smislu določb ZDIJZ, pravilna, zato je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo v celoti zavrnil.

 

K II. točki izreka :

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz II. točke izreka te odločbe. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

[1] Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, Št. 7/08,10/12,13/13,15/13,5/14 in spremembe.

[2] Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/13, 9/14, 11/16, 14/17, 1/18 in 1/20.

[3] Tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002.

[4] Ta register vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

[5] SM je oznaka za stroškovno mesto, opomba IP.

[6] Npr. sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, sodbe Upravnega sodišča RS, I U 1422/2015-18 z dne 30. 11. 2016, I U 899/2016-44 z dne 5. 2. 2019 in I U 902/2013-29, z dne 20. 5. 2015.

[7] Uradni list RS, št. 82/15, 61/16.

[8] Uradni vestnik Mestne občine Ptuj , št. 13/2006 z dne 29. 11. 2006.

[9] V teh zadevah je šlo za dostop do podatkov javnih zavodov -  Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru.