prosilec - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
+ -Številka: 090-310/2021
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:
Prosilec je zahteval določeno dokumentacijo v zvezi s sofinanciranjem iz sklada ESRR. Organ je zahtevo prosilca zavrgel kot nepopolno, saj naj je prosilec ne bi na poziv organa pravočasno dopolnil. V pritožbenem postopku je IP ugotavljal, ali je zahteva prosilca popolna in sposobna vsebinske obravnave ter v tem okviru tudi utemeljenost poziva organa z dne 13. 7. 2021. Po mnenju IP je organ vlogo prosilca z dne 16. 6. 2021 napačno razumel kot spremembo načina seznanitve z zahtevanimi dokumenti. IP je ugotovil, da je prosilec nedvomno celoten postopek vztrajal pri dostopu v elektronskem/digitalnem zapisu. Pozivanje organa na opredelitev načina seznanitve, je bilo torej neutemeljeno, zato so tudi posledice, ki so temu sledile, tj. zavrženje zahteve prosilca, napačne. Upoštevajoč vse navedeno je IP zaključil, da je organ dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, zato je IP izpodbijani sklep organa odpravil in vrnil zadevo v ponovno odločanje.
ODLOČBA:
Številka: 090-310/2021/2
Datum: 18. 10. 2021
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. ter 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec) z dne 17. 9. 2021, zoper sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 090-26/2021-41 z dne 23. 8. 2021 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožbi prosilca z dne17. 9. 2021 se ugodi, sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 090-26/2021-41 z dne 23. 8. 2021, se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi z dne 26. 5. 2021 odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
- V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 26. 5. 2020 po elektronski pošti na organ, na Regionalno razvojno agencijo ljubljanske urbane regije in na Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, podal zahtevo, s katero je zahteval »seznanitev Skupščine LASzmv in spodaj podpisanega njenega člana, s celotno dokumentacijo vseh obravnavanih, odobrenih in neodobrenih vlog s sklepom in obrazložitvami o točkovanju iz vseh dosedanjih pozivov LASzmv za sofinanciranje iz sklada ESRR«. Pri tem se je med drugim skliceval na dostop do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ in na digitalni dostop.
Organ je prosilcu dne 27. 5. 2021 potrdil prejem zahteve in med drugim navedel, da jo bo obravnaval na podlagi določb ZDIJZ ter da iz njegove zahteve izhaja, da se mu zahtevani dokumenti posredujejo na njegov elektronski naslov. Iz posredovanega spisa organa izhaja, da je uradna oseba organa dne 2. 6. 2021 prosilca poklicala in mu med drugim povedala, da bo vse vročala po elektronski pošti, s čimer se je prosilec strinjal. Iz dokumenta organa št. 090-26/2021/8 z dne 3. 6. 2021 pa izhaja, da je prosilca Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije (ki je bila prav tako naslovnik predmetne zahteve) dne 31. 5. 2021 pozvala, da opredeli način dostop do dokumenta. Iz odgovora prosilca z dne 3. 6. 2021, ki ga je poslal tudi organu, izhaja, da pričakuje seznanitev v elektronski oziroma digitalni obliki. Organ je nato prosilca dne 15. 6. 2021, z dopisom št. 090-26/2021-19, opozoril na plačilo stroškov s posredovanjem informacij javnega značaja. Dne 16. 6. 2021 je prosilec organu poslal elektronsko sporočilo z naslovom »zavrnitev obvestila/opozorila o plačilu materialnih stroškov; Navedbe podlag in dodatna pojasnila za popolni digitalni dostop (brez prekrivanja zaupnosti) do gradiv, s katerimi v celoti razpolagate (tudi) v elektronski obliki«, v katerem je navedel, da zavrača materialne stroške in stroške prekrivanja in navaja, da organ za delni dostop nima zakonite pravne podlage. Pri tem navaja, da gre za zadevo javnega značaja, da so projekti financirani iz javnih sredstev, da so vsi vlagatelji podpisali izjavo/pogodbo o nezaupnosti ter da so vsa gradiva izdelana in hranjena v digitalni obliki. V primeru, da gradiva niso hranjena v digitalni obliki, prosilec zahteva seznanitev osebno na papirju in možnost osebnega skeniranja. Zato pričakuje seznanitev, tj. polni dostop v elektronski, digitalni obliki/zapisu, »v odprtem formatu in v strojno berljivi obliki,…«. Dne 24. 6. 2021 je organ prosilcu z dopisom št. 090-26/2021-31 pojasnil, da vodi njegovo zahtevo na podlagi določb ZDIJZ in da mu je obvestilo o stroških poslal na podlagi 36. člena ZDIJZ in Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja ter na podlagi ZUP. Nato je prosilec še dne 24. 6. 2021 podal skoraj identične navedbe dopisu z dne 16. 6. 2021 in poudaril, da je zaračunavanje stroškov neutemeljeno ter vztrajal, da bi mu moral biti omogočen dostop brez prekrivanja podatkov ter v digitalni obliki.
Dne 13. 7. 2021 je organ prosilcu poslal poziv št. 090-26/2021-33, v katerem ga je pozval, da se opredeli, v kakšni obliki se želi seznaniti z zahtevano informacijo javnega značaja. Pri tem organ navaja, da je prosilec v svoji vlogi z dne 24. 6. 2021 spremenil zahtevani način seznanitve iz elektronske oblike v možnost seznanitve osebno na papirju in možnost osebnega skeniranja/fotografiranja – digitalizacije. Ob tem je organ prosilca opozoril, da drugi odstavek 17. člena ZDIJZ govori le o naslednjih načinih seznanitve z zahtevano informacijo, in sicer »vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis«. Organ je pozval prosilca, da zahtevo dopolni v 15 dneh od prejema poziva. Iz vročilnice poslanega poziva izhaja, da je bil poziv prosilcu vročen dne 30. 7. 2021.
Dne 23. 8. 2021 je organ izdal izpodbijani sklep, s katerim je zahtevo prosilca zavrgel. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ štel, da je prosilec z dopisom z dne 24. 6. 2021 spremenil »način vpogleda« v zahtevano informacijo. Iz navedenega razloga ga je organ s pozivom št. 090-26/2021-33 pozval, da v roku 15 dni dopolni zahtevo, na kakšen način se želi seznaniti z navedeno informacijo, saj načina, kot ga je predlagal prosilec, zakon ne predpisuje. Ker prosilec zahteve v danem roku ni dopolnil, je organ njegovo zahtevo na podlagi 17. in 18. člena ZDIJZ zavrgel. Izpodbijani sklep je bil prosilcu vročen dne 7. 9. 2021.
Dne 17. 9. 2021 je prosilec pri organu po elektronski poti vložil pritožbo. Iz vsebine njegove pritožbe izhaja, da je dne 13. 8. 2021 na organ poslal odgovor na poziv, zato meni, da roka za dopolnitev ni zamudil. V prilogi pritožbe je priložil dopis, iz katerega izhaja, da naj bi ga poslal na organ dne 13. 8. 2021, v katerem je navedel, da še drugič dodatno dopolnjuje zahtevo »za poln digitalni neposreden, on-line dostop (brez prekrivanja zaupnosti) do gradiv, s katerimi v celoti razpolagate (tudi) v elektronski obliki«, tako da posreduje navedbe v pritožbi na odločbo Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije o delnem dostopu/seznanitvi, kjer so navedene dodatne podlage in razlogi. Pričakuje seznanitev – polni dostop- v elektronski, digitalni obliki/zapisu »….v odprtem formatu in v strojno berljivi obliki,….« glede na predpise o pisarniškem poslovanju, ravnanju z dokumentarnim gradivom in arhiviranju.
Ker je prosilec pritožbo poslal IP, jo je ta z dopisom, št. 092-18/2021/2 z dne 20. 9. 2021 odstopil organu v predhodni preizkus.
Organ po prejemu pritožbe, izpodbijanega sklepa ni nadomestil z novo odločitvijo, zato jo je, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-26/2021 dne 27. 9. 2021, poslal v odločanje IP, skupaj z dokumenti spisa 090-26/2021. V odstopnem dopisu je organ navedel, da je v glavni pisarni organa opravil poizvedbo o »pravočasni dopolnitvi« prosilca, ki bi naj jo poslal po elektronski poti dne 13. 8. 2021, vendar na ministrstvu navedenega pisanja ni bilo najti. Ob tem je organ še dodal, da je prosilec ves čas postopka pisanja pošiljal in potrjeval po elektronski pošti. Prejem poziva z dne 13. 7. 2021 pa prosilec ni potrdil, zato mu ga je organ poslal osebno po ZUP. Ker tudi dokumenta št. 090-26/2021-36 z dne 13. 7. 2021 (sklep o podaljšanju roka za odločitev) prosilec ni potrdil po elektronski pošti, mu ga je organ poslal osebno po ZUP. Izpodbijani sklep mu zato ni bil več poslan po elektronski pošti, ampak osebno po ZUP.
IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.
Pritožba je utemeljena.
Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom in prvim odstavkom 259. člena ZUP, izpodbijani sklep organa preizkusil v delu, v katerem ga je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi je organ zahtevo prosilca zavrgel kot nepopolno, zato je IP ugotavljal, ali je zahteva prosilca popolna in sposobna vsebinske obravnave ter v tem okviru tudi utemeljenost poziva organa z dne 13. 7. 2021.
V skladu s 17. členom ZDIJZ mora zahteva za dostop do informacij javnega značaja vsebovati naslednje obvezne sestavine: navedbo organa, ki se mu pošilja, glede podatkov o prosilcu pa: osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. V zahtevi za dostop do informacij javnega značaja mora prosilec: opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Izrecno je določeno, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu, organ obravnava zahtevo po tem zakonu.
Predmet obravnavanega pritožbenega postopka ni zgolj vprašanje pravočasnosti odgovora prosilca na poziv za dopolnitev zahteve, ampak vprašanje smiselnosti pozivanja organa prosilca, da opredeli način seznanitve. Navedeno vprašanje se seveda ne bi postavilo, če ne bi bila med organom in prosilcem sporna okoliščina, ali je prosilec na organ dopolnitev poslal pravočasno. V primeru, ko pa je dejansko stanje v zvezi s tem, ali je prosilec dopolnitev zahteve poslal pravočasno, sporno, saj organ ugotavlja, da kljub dodatni preveritvi pisanja ni našel med prejeto pošto, prosilec pa le-tega v pritožbi prilaga, postane vprašanje nujnosti poziva organa na dopolnitev, ključno vprašanje za uspeh stranke v obravnavanem postopku dostopa do informacij javnega značaja. Iz podatkov spisa IP ugotavlja, da se je prosilec v svoji zahtevi z dne 26. 5. 2020 med drugim skliceval na dostop do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ in na digitalni dostop. Organ je njegovo zahtevo, za razliko od Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije, ki je prosilca že takoj po prejemu zahteve pozivala na dopolnitev zahteve z opredelitvijo načina seznanitve, razumel, da prosilec zahteva seznanitev v elektronski obliki na svoj elektronski naslov. O tem ga je organ tudi obvestil dne 27. 5. 2021, ko je potrdil prejem zahteve. Iz dokumenta organa št. 090-26/2021/8 z dne 3. 6. 2021 pa izhaja, da je prosilca Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije dne 31. 5. 2021 pozvala, da opredeli način dostopa do dokumenta. Iz odgovora prosilca z dne 3. 6. 2021, ki ga je prosilec v vednost poslal tudi organu, izhaja, da pričakuje seznanitev v elektronski oziroma digitalni obliki. Do domnevne spremembe zahteve naj bi prišlo dne 16. 6. 2021 oziroma dne 24. 6. 2021, ko se je prosilec odzval na obvestilo organa o tem, da bodo zaradi delnega dostopa in obsega dokumentov prosilcu odmerjeni stroški. Organ je namreč prosilca dne 15. 6. 2021, z dopisom št. 090-26/2021-19, opozoril na plačilo stroškov s posredovanjem informacij javnega značaja. Prosilec je v elektronskem sporočilu z dne 16. 6. 2021 z naslovom: »Zavrnitev obvestila/opozorila o plačilu materialnih stroškov; Navedbe podlag in dodatna pojasnila za popolni digitalni dostop (brez prekrivanja zaupnosti) do gradiv s katerimi v celoti razpolagate (tudi) v elektronski obliki« navedel, da zavrača materialne stroške in stroške prekrivanja in navaja, da organ za delni dostop nima zakonite pravne podlage. Pri tem navaja, da gre za zadevo javnega značaja, da so projekti financirani iz javnih sredstev, da so vsi vlagatelji podpisali izjavo/pogodbo o nezaupnosti ter da so vsa gradiva izdelana in hranjena v digitalni obliki. V primeru, da gradiva niso hranjena v digitalni obliki, prosilec zahteva seznanitev osebno na papirju in možnost osebnega fotografiranja/skeniranja. Zato pričakuje seznanitev, tj. polni dostop v elektronski, digitalni obliki/zapisu, »v odprtem formatu in v strojno berljivi obliki,…«. Nato je organ dne 24. 6. 2021 prosilcu poslal še dodatno pojasnilo glede pravne podlage za obvestilo o stroških, na katero je prosilec dne 24. 6. 2021 podal smiselno enak odgovor kot dne 16. 6. 2021. Nato je dne 13. 7. 2021 sledil poziv na dopolnitev, v katerem je organ prosilca pozval, da opredeli način seznanitve z informacijo.
Po mnenju IP je organ vlogo prosilca z dne 16. 6. 2021 napačno razumel kot spremembo načina seznanitve z zahtevanimi dokumenti. Iz vloge z dne 16. 6. oziroma z dne 24. 6. 2021 nedvomno izhaja, da prosilec vztraja pri digitalni obliki in ne, da svojo zahtevo v kakršnemkoli pogledu spreminja. IP svoje stališče utemeljuje na dejstvu, da je prosilec v samem naslovu navedel, da zahteva digitalni dostop in da po njegovem mnenju organ nedvomno razpolaga z dokumenti v elektronski obliki, saj je navedel: »zavrnitev obvestila/opozorila o plačilu materialnih stroškov; Navedbe podlag in dodatna pojasnila za popolni digitalni dostop (brez prekrivanja zaupnosti) do gradiv, s katerimi v celoti razpolagate (tudi) v elektronski obliki«. Iz zaključka vloge z dne 16. 6. 2021 prav tako izhaja, da »pričakuje seznanitev – polni dostop- v elektronski, digitalni obliki oziroma zapisu«. Njegov zapis, da zahteva »seznanitev osebno na papirju in možnost osebnega skeniranja/fotografiranja« je treba razumeti v celokupnosti njegovih vseh pisanj v zadevi in konkretne vloge z dne 16. 6. 2021 in z dne 24. 6. 2021. Namreč ni dvoma, da se je prosilec opredelil za način seznanitve v digitalni obliki. To je navedel v zahtevi in v vseh kasnejših vlogah, ki jih je naslovil na organ neposredno oziroma je bil z njimi organ seznanjen posredno in se nahajajo v spisu (z dne 26. 5., 3. 6., 10. 6., 16. 6., 24. 6.) še pred izdajo poziva z dne 13. 7. 2021. Navedbo, da zahteva »seznanitev osebno na papirju in možnost osebnega skeniranja/fotografiranja«, je treba razumeti tudi glede na preostanek zadevne vloge. Prosilec je tako v uvodu, kakor tudi v zaključku vloge navedel, da zahteva digitalni/elektronski način seznanitve. Z navedbo o seznanitvi osebno na papirju in možnost osebnega skeniranja/fotografiranja pa ni mišljeno, da prosilec zahteva na primer vpogled v dokumente, ampak še vedno vztraja pri digitalni obliki, tudi če ima organ dokumente v papirni obliki. S tem v zvezi je tudi napačna navedba organa v izpodbijanem sklepu, ko navaja, da je prosilec spremenil »način vpogleda«. IP meni, da v navedbah prosilca nikoli ni bil zahtevan način dostopa z vpogledom. Podatki, ki jih mora vloga vsebovati glede na 17. člen ZDIJZ, je na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije in med njimi je seznanitev v digitalni obliki, ki jo je prosilec opredelil in pri njej vztraja celoten postopek.
Čeprav predmet obravnavanega postopka ni odmera in višina stroškov, je pa za razumevanje vloge in volje prosilca ter ravnanje organa pomembno, saj je do nerazumevanja prave volje prosilca prišlo ravno v kontekstu napovedi oziroma opozorila na plačilo stroškov, ki bodo nastali. Nesporno je, da lahko organ v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ zaračuna prosilcu stroške posredovanja zahtevanih informacij, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. Glede na tretji odstavek 36. člena ZDIJZ je organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, prosilcu vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Način zaračunavanja stroškov oziroma stroške, ki jih organ lahko zaračuna, pa v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ZDIJZ ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba). Kot izhaja iz prakse IP na tem področju (glej npr. odločbo IP št. 090-100/2021 z dne 3. 5. 2021), je namen opozorila na plačilo stroškov na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ, da si prosilec, še preden mu organ posreduje zahtevane informacije, lahko premisli, ko izve, da mu organ za posredovanje namerava zaračunati stroške. Navsezadnje ima, glede na isto določbo ZDIJZ, prosilec tudi pravico zahtevati, da mu organ vnaprej sporoči višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Če prosilec ne ve, da mu organ namerava zaračunati stroške, niti nima razloga, da preveri, za kakšno višino stroškov gre. Obveznost organa, da mora prosilca o tem, da bo zaračunal stroške, obvestiti vnaprej, pa posredno izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 18. člena Uredbe, po kateri organ za plačilo stroškov posredovanja izda prosilcu sklep ob posredovanju zahtevanih informacij. Organ mora torej ob posredovanju informacij prosilcu že posredovati sklep o zaračunanih stroških (vključno s specifikacijo stroškov) in ne ga šele obvestiti o tem, da namerava stroške zaračunati. Namen navedenega opozorila torej je, da se prosilce opozori na plačilo stroškov, še pred njihovo odmero in zaračunanjem, da se lahko odločijo, da bi informacije zahtevali v manjšem obsegu, drugi obliki (npr. elektronsko posredovanje), ali da jih sploh ne bi zahtevali. Prav tako pa lahko na podlagi obvestila imajo možnosti, da še pred odmero in naložitvijo stroškov, pri organu poizvejo o višini stroškov, ki jim jih namerava zaračunati.
Odziv prosilca v vlogi z dne 16. 6. 2021 je tako treba presojati v luči opozorila na plačilo stroškov, ki ga je prosilec prejel pred tem. IP ugotavlja, da ni dvoma, da se prosilec ne strinja s tem, da bi bilo v zadevnem postopku sploh treba opraviti delni dostop in pri tem navaja različne navedbe in podlage, s katerimi utemeljuje, da je dostop do vseh zahtevanih informacij prost in brez prekrivanj. S tem v zvezi pa se ne strinja tudi s stroški, ki bi ob omogočanju takšnega delnega dostopa nastali. Stališča IP v zvezi z obsegom delnega dostopa in načinom pretvorbe dokumentov, ki bo potrebna, da bo organ prosilcu lahko omogočil dostop, so v fazi preveritve procesnih predpostavk za obravnavo zahteve, ne samo preuranjena, ampak tudi nedovoljena. Je pa navedbe prosilca treba razumeti v luči opozorila glede stroškov, in sicer prosilec pri obsegu zahtevanih dokumentov vztraja. Svoje zahteve kljub opozorilu na stroške ni umaknil in je po obsegu tudi ni zmanjšal. Prav tako pa ni spremenil načina seznanitve, saj še vedno vztraja pri digitalni/elektronski obliki. Dejstvo je, da prosilec vztraja pri digitalni obliki načina seznanitve, tudi v primeru, da organ z dokumenti v tej obliki ne razpolaga in da bi bila potrebna transformacija oblike informacij. Sama navedba prosilca, da bi to transformacijo opravil sam, pa za postopanje in odločitev organa ni pravno relevantna, saj kot je pravilno navedel organ, ZDIJZ tega ne dovoljuje. Po mnenju IP prosilec tako v vlogi z dne 16. 6. 2021 oziroma z dne 24. 6. 2021 ni spremenil načina seznanitve z zahtevano informacijo, ampak je še vedno vztrajal pri celotnem obsegu zahtevanih informacij in pri digitalnem načinu seznanitve.
Glede na navedeno IP, v okoliščinah konkretnega primera, ne more slediti odločitvi organa, da je zahteva prosilca nepopolna in je zato ni mogoče obravnavati. Pri svoji presoji je IP izhajal iz široke razlage ustavne pravice dostopa do informacije javnega značaja, konkretizirane v načelu prostega dostopa v 5. členu ZDIJZ, ki določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam. In če izhajamo iz tega stališča, potem je zahteva prosilca, vsebovala vse obvezne sestavine iz 17. člena ZDIJZ, torej navedbo organa, od katerega je zahtevala dokument, osebno ime prosilca, način seznanitve ter naslov za vročanje. Pozivanje organa na opredelitev načina seznanitve, je bilo v tem primeru torej neutemeljeno, zato so tudi posledice, ki so temu sledile, torej zavrženje zahteve prosilca, napačne. Upoštevajoč vse navedeno IP zaključuje, da je organ dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, zato je treba izpodbijani sklep organa odpraviti, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP.
IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker je organ z izpodbijanim sklepom dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.
V ponovljenem postopku se bo moral organ konkretno opredeliti do zahtevanih dokumentov. Če bo organ ugotovil, da vsebujejo katero od izjem iz 5. a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, mora natančno in določno opredeliti, v katerem delu se ti podatki prekrijejo oziroma zavrnejo in na podlagi katere izjeme, ki jo mora obrazložiti in konkretizirati, ter pri tem upoštevati prakso IP, potrjeno s strani Upravnega sodišča (sodba I U 1176/2010), da materialno-pravno vidiki restriktivne razlage in uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja pomeni, da je zakonodajalec postavil izjemo le za »podatek iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument. Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo katero izmed zakonskih izjem od prostega dostopa, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila ali celotni dokument. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi določno navesti, katero informacijo je prekril in kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.) in katero izjemo predstavljajo.
Čeprav je bilo pritožbi treba ugoditi že iz zgoraj navedenega razloga, pa IP zaradi učinkovitejšega vodenja ponovljenih postopkov v zvezi z uporabo materialnega prava, ali je podana katera od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, dodaja še:
Skladno z določbo prev alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pomeni izjemo od izjem, je mogoče, ne glede na to, če je v zvezi z zahtevano informacijo podana katera od izjem iz prvega a odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop dovoliti, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ob tem IP opozarja na sodno prakso, ki je zavzela široko razlago definicije porabe javnih sredstev (sodba I U 599/2014-20) in na prakso IP,[1] v kateri je bilo odločeno o smiselno primerljivih dokumentih (npr. odločba IP št. 090-51/2021).
Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ na prvi stopnji dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, zato je treba izpodbijani sklep odpraviti, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP. IP je zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
K II. točki izreka:
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila :
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] Dostopno na spletni strani IP: www.ip-rs.si