Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - DUTB d.d.

+ -
Datum: 17.09.2021
Številka: 090-281/2021
Kategorije: Ali dokument obstaja

Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala podatke, ali so določene družbe kdaj sodelovale z organom. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi podatki ne razpolaga IP je v pritožbenem postopku od organa pridobil zaslonske slike iz informacijskega sistema organa, iz katerih izhaja, da iskanje po ključnih besedah oz. konkretnih družbah ne da nobenih rezultatov, zato je IP sledil odločitvi organa in pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil iz razloga, ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-281/2021/4

Datum:  17. 9. 2021

 

Informacijski pooblaščenec (v nad. IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi ….. (v nad.: prosilka), z dne 25. 8. 2021, zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana (v nad.: organ), brez številke, z dne 2. 8. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

  1. Pritožba prosilke z dne 25. 8. 2021 zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., brez številke, z dne 2. 8. 2021, se zavrne.

 

  1. Zahteva prosilke za povračilo stroškov postopka se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilka je dne 7. 7. 2021 pri organu vložila zahtevo za posredovanje informacije o tem, ali je organ kadarkoli poslovno sodeloval z dr. …., družbo Ins-Pro s.p. ali družbo Linnair d.o.o.. Zlasti jo zanima podatek:

- ali so bili navedeni kadarkoli angažirani, da za organ opravljajo kakšne storitve, npr. cenitve, priprava izvedenskih mnenj, vodenje insolvenčnih postopkov, ipd.;

- kakšne storitve in kdaj so jih opravljali;

- ali je dr. ….kadarkoli z organom sodeloval kot član ali svetovalec upravnega odbora, komisij in/ali odborov in/ali nadzornega sveta organa.

 

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo, brez številke, z dne 2. 8. 2021, s katero je zahtevno zavrnil, ker z zahtevnimi dokumenti/podatki ne razpolaga.

 

Zoper odločbo organa je prosilka dne 25. 8. 2021 vložila pritožbo, v kateri IP predlaga, da pritožbi ugodi in organu naloži, da ji posreduje dokumente, iz katerih bo razvidno poslovno sodelovanje med organom in dr. …., družbo Ins-Pro s.p. in družbo Linnair d.o.o.. Dodatno prosilka navaja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj iz nje ni razvidno, kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje, niti niso jasno konkretno navedeni razlogi za odločitev, ki izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Organ se v odločbi torej po mnenju prosilke ni opredelil glede obstoja konkretno zahtevanih dokumentov (cenilnega poročila, izvedenskega mnenja, dokumentov iz insolvenčnih postopkov) oz. to iz izpodbijane odločbe ne izhaja eksplicitno. Po prepričanju prosilke je organ zgolj pavšalno zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov z obrazložitvijo, da ne gre za informacijo javnega značaja, da z dokumenti ne razpolaga in da se sploh ne nahajajo v materializirani obliki. Obrazložitev izpodbijane odločbe je posledično ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP), kar po njenem mnenju predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in bi jo bilo zato treba odpraviti. Prosilka se tudi ne strinja z obrazložitvijo izpodbijane odločbe, saj meni, da je organ v izpodbijani odločbi napačno uporabil materialno pravo, zaradi česar je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Prosilka meni, da so izpolnjeni prav vsi pogoji za posredovanje zahtevanih informacij. Prosilka je v pritožbenem postopku tudi priglasila stroške postopka.

 

IP je dne 2. 9. 2021 prejel dopis organa, brez številke z dne 1. 9. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Na podlagi poziva IP št. 090-2810/2021/2 z dne 6. 9. 2021, je IP dne 8. 9. 2021 prejel dopis organa, brez številke, z dne 6. 9. 2021, v katerem je organ pojasnil, da evidenco o poslovnih partnerjih in sodelovanju z njimi vodi v »FRS« in »Apex« evidenci. Skladno z navedenim je uradna oseba organa skrbnici obeh sistemov, dne 8. 7. 2021, preko elektronske pošte, pozvala k opredelitvi, ali se v prosilkinem zaprosilu navedeni ponudniki pojavljajo v predhodno navedenih evidencah. Uradna oseba organa je dne 8. 7. 2021, preko elektronske pošte, s strani skrbnice evidence »FRS« prejela odgovor, da »v FRS evidencah partnerjev ne vodimo nobenega od spodaj naštetih (pravnih) oseb, tako da tudi nobenega poslovnega sodelovanja ni bilo med organom in njimi.«. S strani skrbnice evidence »Apex« je uradna oseba organa, preko elektronske pošte, dne 12. 7. 2021, prejela odgovor, da tudi v registru CRS (centralni register strank) v »Apex-u« ni zadetkov. Glede na prejeta odgovora obeh skrbnic, ki sta vpogledali v bazo podatkov organa, je organ zaključil, da z omenjenimi strankami ni sodeloval in posledično organ z zahtevanimi podatki/dokumenti ne razpolaga. Dopisu je organ priložil oba zgoraj omenjena odgovora skrbnic evidenc in zaslonske za register CRS v »Apex-u« in za »FRS« evidenco, iz katerih izhaja, da iskanje po ključnih besedah, kot so »….«, »….«, »ins-pro« in »linnair«, ne da nobenih rezultatov iskanja.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

 

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanimi dokumenti oz. podatki/informacijami, vendar jih prosilki ne želi posredovati. Kot izhaja iz dopisa organa, brez številke, z dne 6. 9. 2021, organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke, kar je organ izkazal z zaslonskimi slikami iz registra CRS (centralni register strank) v »Apex-u« in iz »FRS« evidence partnerjev, iz katerih izhaja, da iskanje po ključnih besedah, kot so »….«, »….«, »ins-pro« in »linnair«, v obeh primerih, ne da nobenih rezultatov iskanja. Na podlagi zgoraj navedenega IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, niti ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilki prikrival, da z njimi razpolaga.

 

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilka. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilka v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanimi dokumenti oz. podatki dejansko razpolaga, vendar jih prosilki ne želi posredovati. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti oz. podatki ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

 

Zato IP ugotavlja, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP je nedvomno ugotovil, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja.

 

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da dokument, ki je predmet pritožbenega postopka, pri organu ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ.

 

Na tej podlagi je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zoper odločbo, brez številke, z dne 2. 8. 2021, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Glede pritožbenih navedb prosilke, da se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil glede obstoja konkretno zahtevanih dokumentov (cenilnega poročila, izvedenskega mnenja, dokumentov iz insolvenčnih postopkov), da iz nje ni razvidno kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje, niti niso jasno konkretno navedeni razlogi za njegovo odločitev, IP pojasnjuje, da se organ ne more opredeliti do dokumentov, s katerimi ne razpolaga. Organ po prejemu zahteve prosilca najprej izvede ugotovitveni postopek, v okviru katerega najprej ugotovi, ali z dokumentom, ki je predmet zahteve, sploh razpolaga in se šele v primeru, če z zahtevanim dokumentom razpolaga, do njega opredeli. Kot že navedeno, pa se organ ne more opredeliti do dokumenta, s katerim dejansko ne razpolaga, kot je to tudi v konkretnem primeru. Prav tako IP ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe organa nedvomno izhajajo razlogi za odločitev organa, ki izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ namreč jasno navaja, da ne razpolaga z informacijami/dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke, zato je zahtevo prosilke tudi zavrnil.

 

IP je glede priglašenih stroškov prosilke v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilke, torej je slednja dolžna svoje stroške kriti sama, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

                 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke