Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

+ -
Datum: 21.09.2021
Številka: 090-221/2021
Kategorije: Tajni podatki, Test interesa javnosti

POVZETEK:

Organ je na podlagi izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil prosilki dostop do petletnih programov dela blagovnih rezerv, ki jih je Vlada sprejela na predlog organa, skladno s 4. in 6. členom Zakona o blagovnih rezervah, in sicer od vključno leta 2004. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so v obravnavanem primeru kumulativno izpolnjeni vsi elementi za klasifikacijo zahtevanih podatkov s stopnjo tajnosti INTERNO, kar pomeni, da je izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana, razen za Petletni program oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2013 in Petletni program oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2008. Ker pri slednjih niso kumulativno izpolnjeni vsi kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni za označitev dokumenta kot tajnega, je IP organu naložil, da pri teh dveh poročilih stopnjo tajnosti umakne in prosilki posreduje iz predmetnih poročil zahtevane podatke. IP je tako pritožbi prosilke ugodil delno.

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-221/2021/8

Datum:  21. 9. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, na podlagi pooblastila št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 - ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 25. 6. 2021, zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-28/2021/3 z dne 15. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 25. 6. 2021 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 090-28/2021/3 z dne 15. 6. 2021, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe z dokumentov Petletni program oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2013 (št. 30400-2/2008/4 z dne 24. 12. 2008) in Petletni program oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2008 (št. 031-2/07-3065 z dne 28. 11. 2007), označenih s stopnjo tajnosti INTERNO, umakniti stopnjo tajnosti INTERNO, in poročili posredovati prosilki v elektronski obliki na način, da v dokumentih prekrije vse podatke, razen podatkov:

  • na prvi strani obeh poročil (naziv organa, št. in datum dokumenta, naslov dokumenta, stran);
  • pod točko 4.1 Vrste in najmanjše količine posameznih vrst blaga v blagovnih rezervah v Petletnem programu oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2013 (strani 14 – 20);
  • pod točko 3.1. Vrste in najmanjše količine posameznih vrst blaga v blagovnih rezervah v Petletnem programu oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2008 (strani 5 – 10).«.

 

  1. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

 

  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilka je, na podlagi ZDIJZ, z zahtevo z dne 19. 5. 2021 zahtevala v elektronski obliki posredovanje programov blagovnih rezerv, ki jih Vlada sprejme skladno s 4. in 6. členom Zakona o blagovnih rezervah, in sicer je zahtevala programe od leta 2015 naprej, vključno z rebalansi programov.

 

Z zahtevo z dne 2. 6. 2021 pa je nato zahtevala, da ji organ v elektronski obliki posreduje še petletne programe dela blagovnih rezerv, ki jih je Vlada sprejela na predlog organa, skladno s 4. in 6. členom Zakona o blagovnih rezervah, in sicer od vključno leta 2004 do leta 2016. Navedla je še, da se zahteva nanaša predvsem na naslednje dele programov:

  • sredstva blagovnih rezerv, tako v celoti kot po posameznih oblikah sredstev;
  • najmanjše količine posameznih vrst blaga, ki morajo biti vedno na razpolago za potrebe preskrbe ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega in v vojni, in število dni prekrbe s temi količinami.

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-28/2021/3 z dne 15. 6. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) in zahtevo prosilke zavrnil v celoti. Uvodoma je organ navedel, da zahtevana dokumentacija ustreza pogojem informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, v nadaljevanju pa se je opredelil do izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je namreč, da so zahtevani dokumenti opredeljeni kot tajni s stopnjo tajnosti INTERNO, na podlagi Zakona o tajnih podatkih (v nadaljevanju: ZTP)[1]. V skladu z ZTP se stopnjo tajnosti »INTERNO« določi za podatke, ki se nanašajo na področja javne varnosti, obrambe, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS oziroma na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembne za omenjene cilje, ter bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Tajnost podatkov je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in kot taka predstavlja javni interes. Organ je namreč na podlagi posredovanih ocen možnih škodljivih posledic ob določitvi tajnega podatka s stopnjo tajnosti INTERNO, št. 304-1/2018-67 z dne 10. 7. 2018 in št. 304-1/2018-127 z dne 9. 7. 2020, ter sklepov o zaupnosti podatkov št. 304-2/2015-100 z dne 8. 7. 2015, št. 304-2/2015/203 z dne 3. 11. 2015, št. 304-2/2015/220 z dne 11. 11. 2015 ter št. 304-3/2010/55 z dne 23. 5. 2010, na podlagi 16. člena Zakona o državni upravi[2], desete alineje 5. člena Zakona o blagovnih rezervah (v nadaljevanju: ZBR)[3] in 10. člena ZTP ocenil, da bi razkritje zbirnih poročil in drugih podatkov, kjer so navedene vrste, količine in prostorska razporeditev državnih blagovnih rezerv, imelo škodljive posledice za delovanje in izvajanje nalog organa, ki zaradi razkritja ne bi mogel izvesti svoje zakonske obveznosti, da zagotovi blagovne rezerve. Z razkritjem navedenih dokumentov nepoklicani osebi bi lahko nastale škodljive posledice za zagotavljanje osnovne preskrbe z osnovnimi živili in neživilskimi proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje ljudi, ter strateškimi surovinami in neprodukcijskimi materiali, ki so potrebni za zagotavljanje proizvodnje, ali ki so posebnega pomena za obrambo države. Blagovne rezerve se namreč oblikujejo za zagotavljanje potreb osnovne preskrbe pri večjih motnjah in nestabilnostih na trgih, ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega in vojni. Izhajajoč iz navedenega je treba sprejeti zaključek, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje zahtevane dokumentacije ne prevlada nad javnim interesom, zaradi katerega so dokumenti varovani kot tajni podatek. Dokumentacija namreč vsebuje takšne podatke, katerih razkritje bi ogrozilo zagotavljanje potreb osnovne preskrbe za primere kriz, teh posledic pa ne odtehta splošen interes prosilke, da se z njimi seznani. Prosilka namreč ni izkazala okoliščin, da bi razkritje zahtevanih podatkov lahko bistveno prispevalo k javni razpravi o pomembni družbeni temi, da je razkritje pomembno zaradi interesov javnega zdravja, odgovornosti in transparentnosti odločanja ali javne varnosti. V konkretnem primeru je tako v javnem interesu, da se širša javnost z navedenimi dokumenti ne seznani. Organ je tako ugotovil, da dokumenti vsebujejo podatke, ki so na podlagi ZTP utemeljeno označeni s stopnjo tajnosti INTERNO. V nadaljevanju je še izpostavil določbo 7. člena ZTP. Pravico dostopa do tajnih podatkov imajo samo tiste osebe, ki opravljajo funkcijo ali delajo v organu in ki so se udeležile usposabljanja s področja obravnavanje in varovanja tajnih podatkov, ter so podpisale izjavo, da so seznanjene z ZTP in drugimi predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov, in da se zavezujejo s tajnimi podatki ravnati v skladu s temi predpisi. Hkrati mora biti za dostop do tajnih podatkov izpolnjen še pogoj, da se mora oseba s temi podatki seznaniti, ker je to potrebno za opravljanje njenih delovnih nalog ali funkcije. Prav tako 1. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi ZTP opredeljen kot tajen. V skladu z navedenim je tako prosilki dostop do zahtevane dokumentacije zavrnil v celoti.

 

Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 25. 6. 2021. Navedla, da je zahtevala zgolj podatke o sredstvih blagovnih rezerv, po posameznih vrstah sredstev, in o najmanjših količinah blaga in izdelkov, ki morajo biti vedno na razpolago, vendar organ ni izkazal okoliščin, zaradi katerih bi razkritje teh podatkov lahko škodilo delovanju ali izvajanju nalog organa. Pravzaprav se organ pri tehtanju javnega interesa sploh ni posebej posvetil temu dejstvu, temveč je dostop zavrnil pavšalno. Epidemija COVIDA-19 velja v Sloveniji že od marca 2020 za nesrečo večjega obsega, saj se je zaradi nje za več mesecev ustavilo javno življenje, posledice je utrpelo gospodarstvo in posledično zaposleni, šolajoča populacija se je morala izobraževati na daljavo, predvsem pa je bilo ogroženo javno zdravje. Prebivalstvo je potrebovalo oskrbo z zaščitno premo, kot so maske, zdravila in medicinski pripomočki, npr. ventilatorji za predihavanje pacientov. Ustavitev javnega življenja bi lahko ogrozila tudi preskrbo prebivalstva z osnovnimi potrebščinami. Javnost je v takšnih razmerah upravičena do najmanjših količin oskrbe iz zakonsko določenih zalog, ki jih Vladi v sprejem predlaga organ, skladišči pa Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve (v nadaljevanju: Zavod za blagovne rezerve). Državni organi, tudi Zavod za blagovne rezerve, so s postopki za nujno javno naročanje zaščitne opreme začeli že kmalu po začetku epidemije. Po Zakonu o javnem naročanju so za nujna naročila predvideni močno olajšani postopki, ki pa so pristojne organe nekoliko presenetili. Čeprav so do konca marca izvedli že več kot 80 milijonov evrov javnih naročil, javnost ni vedela, kaj natanko smo kupili, o čemer je poročal tudi …. Zavod za blagovne rezerve je začel te podatke objavljati šele v drugem tednu aprila 2020. Računsko sodišče je 17. 3. 2021 v revizijskem poročilu ugotovilo, da je bil način načrtovanja zalog blaga v petletnem programu za obdobje 2019 – 2023, ki ga je pripravil organ, neustrezen, saj iz njega ni bilo mogoče razbrati, katere posamezne vrste proizvodov so bile na zalogi za primer pojava naravne ali druge nesreče. V petletnem programu denimo nista bili navedeni vrsta in količina medicinskih mask, kot tudi ne vrsta in količina sredstev za osebno in kolektivno zaščito. Računsko sodišče je ocenilo, da organ tako v petletnem programu, kot tudi v rebalansih programa ni izpolnilo zakonske zahteve iz 6. člena ZBR, da mora ministrstvo, pristojno za preskrbo, v petletnem programu blagovnih rezerv med drugim določiti najmanjše količine posameznih vrst blaga, ki morajo biti na razpolago za potrebe preskrbe ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega, ter število dni preskrbe s temi količinami. Prav tako je morala država zaradi neustreznega programa blagovnih rezerv izpeljati nujne postopke javnega naročanja zaščitne in medicinske opreme, pri katerem je Računsko sodišče prav tako ugotovilo nepravilnosti, kot so neorganizirano, nesistematično in neenotno ocenjevanje dejanskih potreb po opremi. Ministrstvo za zdravje je denimo seznam števila vseh razpoložljivih ventilatorjev, vključno s takimi, ki so primerni za obravnavo bolnikov s COVIDOM-19 pripravilo šele konec marca 2020, 13 dni po tem, ko je Zavod za blagovne rezerve že sklenil prve štiri pogodbe za dobavo 326 ventilatorjev. Podatki o zalogah so bili pomanjkljivi in »posledično tudi ocenjevanje potreb po zaščitni opremi ni bilo enotno, realno, zanesljivo, niti pravočasno«, so ugotavljali revizorji. Ne le ocenjevanje potreb po zalogah, tudi izvedba naročanja dodatne nujne zaščitne opreme z javnimi sredstvi je bila neustrezna in neučinkovita. Ko je Zavod za blagovne rezerve sklenil pogodbe za dobavo 326 ventilatorjev, ni bilo določeno, kdo bo preveril njihovo tehnično ustreznost, zato ta oprema dejansko več mesecev ni bila primerna za zdravljenje COVID-19 bolnikov. Država oziroma Zavod za blagovne rezerve je v obdobju od 14. 3. do 31. 5. 2020 sklenil 64 pogodb za nabavo nujno potrebne zaščitne in medicinske opreme, v skupni vrednosti 183 milijonov evrov, vendar kot je razvidno iz revizijskega poročila, so bila ta javna sredstva porabljena na podlagi neustreznih in nepopolnih ocen stanja blagovnih zalog. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je sicer že od leta 2016 opozorila na možnost pojava nalezljive bolezni in njenih posledic ter pozvala k zagotovitvi pripravljenosti države na tovrstno nesrečo večjega obsega. V oceni ogroženosti so utemeljili, da ima lahko epidemija ali pandemija nalezljivih bolezni poleg zdravstvenih tudi politične in družbene učinke, pri čemer so izpostavili slabšo preskrbo s hrano, vodo, zdravili in drugimi dobrinami. Vlada je leta 2016 na podlagi ocene ogroženosti sprejela Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljivih bolezni pri ljudeh. V njem je organ dobil nalogo, da »Vladi RS pripravi predloge za ureditev preskrbe z uporabo državnih blagovnih rezerv«. Prav tako bi moral organ spremljati dogajanje na trgu, da bi tako preprečil »kritično zmanjšanje zalog življenjsko pomembnih izdelkov, vključno z zdravili in medicinskimi pripomočki«. Organ teh nalog po ocenah Računskega sodišča ni opravil. Končna ocena Računskega sodišča je bila, da so Vlada, organ, Zavod za blagovne rezerve in drugi akterji pri ocenjevanju potreb po zaščitni in medicinski opremi, kot tudi pri postopkih nabave ravnali neučinkovito. Javnost ima pravico vedeti, kako bi morala biti država pripravljena na epidemijo COVIDA-19, in koliko katerih zalog bi morala imeti pred njenim začetkom, da bi lahko presodila, ali so bile te skladne s področnimi predpisi. Ima pravico vedeti, zakaj se je nujno naročanje začelo že dobrih deset dni po začetku epidemije v Sloveniji, davkoplačevalci pa so v dveh mesecih in pol financirali že več kot 180 milijonov evrov nujnih javnih naročil zaščitne opreme in drugega življenjsko pomembnega blaga. Prosilka je prepričana, da javni interes po razkritju podatkov pretehta nad argumenti organa in da njihovo razkritje danes, leto in pol po začetku epidemije v Sloveniji, v ničemer ne škodi delovanju in izvajanju nalog ministrstva, ki je po veljavnih predpisih dolžno poskrbeti, da je država pripravljena na najhujše. Zahtevala je, da se oznaka tajnosti INTERNO umakne, skladno z drugim in četrtim odstavkom 6. člena ZDIJZ, in se omogoči dostop do delov petletnih programov blagovnih rezerv in njihovih rebalansov, iz katerih bo razvidno naslednje:

- sredstva blagovnih rezerv, tako v celoti kot po posameznih oblikah sredstev;

- najmanjše količine posameznih vrst blaga, ki morajo biti vedno na razpolago za potrebe preskrbe ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega in v vojni, ter število dni preskrbe s temi količinami.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-28/2021/5 z dne 2. 7. 2021, poslal v pristojno odločanje IP. Organ je pritožbi priložil odločbo, zahtevo in dopolnitev zahteve.

 

Na poziv IP je organ posredoval IP še dokumente, ki so predmet zahteve, ter posamezne sklepe o zaupnosti podatkov oziroma ocene možnih škodljivih posledic.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v celoti.

 

IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP. Pogoji za obstoj informacije javnega značaja so torej izpolnjeni. Sporno v obravnavanem primeru je, ali so zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja (v celoti ali delno).

 

Predmet presoje IP so tako bili naslednji dokumenti:

  • Petletni program oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2023, št. 30400-2/2018/4 z dne 8. 11. 2018;
  • Spremembe in dopolnitve Petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2023, Rebalans 1;
  • Petletni program oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018, št. 30400-2/2013/4 z dne 5. 12. 2013;
  • Spremembe in dopolnitve Petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018, št. 30400-4/2015/2 z dne 9. 7. 2015;
  • Spremembe in dopolnitve Petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018, št. 30400-4/2015/6 z dne 5. 11. 2015;
  • Spremembe in dopolnitve Petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018, št. 30400-4/2015/10 z dne 13. 11. 2015;
  • Petletni program oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2013;
  • Petletni program oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2008.

 

IP ugotavlja, da so bili posameznim dokumentom priloženi sklepi o zaupnosti podatkov (št. 304-3/2010/55 z dne 23. 4. 2010, št. 304-2/2015/220 z dne 11. 11. 2015, št. 304-2/2015/203 z dne 3. 11. 2015 in št. 304-2/2015/100 z dne 8. 7. 2015) in oceni možnih škodljivih posledic (št. 304-1/2020-127 z dne 9. 7. 2020 in št. 304-1/2018/132 z dne 23. 10. 2018).

 

Ker je organ prosilki zavrnil dostop do zahtevanih podatkov na podlagi 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se presoja IP v nadaljevanju osredotoča na obstoj izjeme varstva tajnih podatkov.

 

Podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen

 

V skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen.

 

V obravnavanem primeru so zahtevani podatki označeni s stopnjo tajnosti INTERNO. S stopnjo tajnosti se označijo podatki, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa (prvi odstavek 13. člena ZTP). Kot tajni podatki z delovnega področja državnih organov Republike Slovenije se določijo podatki, ki se nanašajo na varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države. Podatki se torej določijo kot tajni, ko gre za varstvo temeljnih interesov države in s tem tudi za občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Za obstoj tajnega podatka morata biti tako kumulativno izpolnjena materialni in formalni kriterij.

 

Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka. Kateri podatki se lahko določijo za tajne, določa ZTP v 5. členu. Po tej določbi se lahko za tajnega določi podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, in se nanaša na eno od interesnih področjih, ki jih taksativno navaja. Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastale oziroma očitno lahko nastale določene škodljive posledice za varnost države ali za njene politične oziroma gospodarske koristi, drugi pa je v povezavi škodljivih posledic s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Izpolnjevanje materialnega kriterija za določitev tajnega podatka po ZTP je vezano tudi na vsebino podatka, ki je označen kot tajen na podlagi določb 5. člena ZTP.

 

Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP).

 

V zvezi s formalnim kriterijem za obstoj tajnega podatka IP tako ugotavlja naslednje:

  • organ je posredoval IP sklepe o zaupnosti podatkov oziroma ocene možnih škodljivih posledic, ki dokumentom določajo stopnjo tajnosti INTERNO, razen za Petletni program oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2013 in Petletni program oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2008;
  • dokumentom je stopnjo tajnosti določil minister in v enem primeru državna sekretarka po pooblastilu, kar pomeni, da sta tajnosti določili pooblaščeni osebi;
  • sklepi o zaupnosti podatkov oziroma ocene možnih škodljivih posledic so bile izdelane pravočasno in obsegajo objekt varstva;
  • predmetni dokumenti so v skladu z Uredbo o varovanju tajnih podatkov (v nadaljevanju: Uredba)[4] vidno označeni z oznako tajnosti INTERNO, ki je navedena na vsaki strani posameznega dokumenta (v glavi in v nogi dokumenta). Prav tako so v skladu z Uredbo ustrezno številčno označene posamezne strani.

 

V zvezi z materialnim kriterijem za obstoj tajnega podatka pa IP ugotavlja, da iz posredovanih sklepov o zaupnosti oziroma ocen možnih škodljivih posledic izhaja, da je organ ocenil, da bi imelo razkritje podatkov možne škodljive posledice za delovanje in ali izvajanje nalog organa, ki bi utegnile nastati ob njihovem razkritju nepoklicani osebi, zato je podatkom na podlagi 13. člena ZTP določil stopnjo tajnosti INTERNO. Določen je tudi način prenehanja tajnosti, in sicer s preklicem. IP se v zvezi z materialnim kriterijem, v izogib ponavljanju, sklicuje na utemeljitev organa v izpodbijani odločbi.

 

IP zaključuje, da so v obravnavanem primeru kumulativno izpolnjeni vsi elementi za klasifikacijo zahtevanih podatkov s stopnjo tajnosti INTERNO, kar pomeni, da je izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana, razen za Petletni program oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2013 in Petletni program oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2008. Ker pri slednjih niso kumulativno izpolnjeni vsi kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni za označitev dokumenta kot tajnega, je IP organu naložil, da pri teh dveh poročilih stopnjo tajnosti umakne in prosilki posreduje podatke iz predmetnih poročil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je pri tem upošteval predmet zahteve prosilke, ki se nanaša na:

  • sredstva blagovnih rezerv, tako v celoti kot po posameznih oblikah sredstev;
  • najmanjše količine posameznih vrst blaga, ki morajo biti vedno na razpolago za potrebe preskrbe ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega in v vojni, in število dni preskrbe s temi količinami.

 

Ker je prosilka v pritožbi izpostavila javni interes, je IP opravil še test interesa javnosti pri zahtevanih podatkih, za katere ugotavlja, da predstavljajo tajne podatke.

 

Test javnega interesa

 

V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa v obravnavanem primeru niso podani.

 

V obravnavanem primeru se tako presoja IP osredotoča na tehtanje, ali je javni interes glede razkritja zahtevanih podatkov močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do podatkov, ki predstavljajo tajne podatke.

 

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

 

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.[5] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.

 

IP ob tehtanju vseh argumentov zaključuje, da javni interes za razkritje zahtevanih podatkov ne prevlada nad interesom javnosti, da ti podatki ostanejo varovani kot tajni podatki. Po oceni IP v obravnavanem primeru niso ogrožene takšne vrednote, da bi se tehtnica prevesila v prid javnega interesa za njihovo razkritje. Po vpogledu v podatke, ki so predmet presoje v tem postopku, IP ugotavlja, da ti po vsebini niso takšne narave, da bi se splošna javnost z njihovo pomočjo lahko seznanila s pomembno družbeno temo ali da bi njihovo razkritje lahko pripomoglo k javni razpravi o pomembni temi, ki je relevantna za širši krog ljudi. Pri vsebini teh podatkov tudi ne gre za temo, ki bi terjala sodelovanje širše javnosti pri oblikovanju vsebin, ki so z vidika vključevanja in širše skupine deležnikov pomembne zaradi zagotavljanja demokratičnega diskurza med civilno družbo in organi javnih oblasti. Prosilka je sicer kot enega od argumentov za prosto dostopnost navedla, da je javnost upravičena do najmanjših količin oskrbe iz zakonsko določenih zalog, ki jih Vladi v sprejem predlaga organ, skladišči pa Zavod za blagovne rezerve. Navedba se nanaša na epidemijo COVIDA-19 in morebitno ustavitvijo javnega življenja, ki bi lahko ogrozila tudi preskrbo prebivalstva z osnovnimi potrebščinami. Prav tako je kot enega od argumentov navedla ugotovitve Uprave za zaščito in reševanje v oceni ogroženosti, da lahko ima epidemija ali pandemija nalezljivih bolezni, poleg zdravstvenih, tudi politične in družbene učinke, pri čemer so izpostavili slabšo preskrbo s hrano, vodo, zdravili in drugimi dobrinami. IP ugotavlja, da do pomanjkanja preskrbe prebivalstva z osnovnimi dobrinami v državi ni prišlo, zato ti argumenti ne nosijo teže, da bi se tehtnica prevesila v prid proste dostopnosti zahtevanih podatkov.

 

Ob tem IP poudarja, da je interesu javnosti zadoščeno že s tem, ko je na spletnih straneh Računskega sodišča prosto dostopno revizijsko poročilo Računskega sodišča z dne 17. 3. 3021, ki ga je v pritožbi izpostavila prosilka, in na podlagi katerega je prav tako argumentirala interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru.[6] Že iz tega poročila izhajajo ugotovitve Računskega sodišča, da način načrtovanja zalog blaga v Petletnem programu BR19-23 po njihovi oceni ni bil ustrezen. Kot med drugim navajajo, citirano: »Na podlagi generičnih opisov skupin blaga namreč ni bilo mogoče razbrati, katere posamezne vrste opreme (proizvodov) so bile dejansko načrtovane in naj bi bile ob pojavu določene (naravne) nesreče na zalogi. Prav tako ni bilo mogoče ugotoviti, kakšne količine posameznih vrst blaga (proizvodov/opreme) naj Zavod zagotavlja v okviru blagovnih rezerv. Zaradi tega tudi ni bilo mogoče potrditi, da so bile v okviru Petletnega programa BR19-23 načrtovane količine opreme, ki izhajajo iz priloge P-9 k Državnemu načrtu za nalezljive bolezni 2016 (povezava s točko 2.2.4.1 tega poročila).«. Povedano drugače, ob ugotovitvah Računskega sodišča seznanitev javnosti s konkretnimi podatki, ki jih zahteva prosilka, po oceni IP ne bi prav v ničemer pripomogla k javni razpravi o pomembni temi, ki je relevantna za širši krog ljudi, in tudi ne gre za temo, ki bi terjala sodelovanje širše javnosti pri oblikovanju vsebin.

 

Poudariti je treba tudi, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Podatki, ki jih zahteva prosilka, so morebiti interesantni za javnost, pretehta pa javni interes, da so konkretni podatki nedostopni javnosti. IP se ob tem sklicuje na sodbo Upravnega sodišča št. I U 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011, v kateri je sodišče navedlo, da se ne more strinjati s tem, da bi zaradi medijske odmevnosti lahko bil javni interes glede razkritja močnejši od varovanja poslovne skrivnosti podjetja. Po mnenju sodišča je torej mogoče uporabiti določilo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve.

 

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje informacij, ki so bile predmet presoje IP in predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 1. točki prvega odstavka 6. člena, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot zakonska izjema. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje presojanih dokumentov na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena. IP je tako odločbo organa v delu, v katerem je IP ugotovil, da ne gre za tajne podatke, delno odpravil na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP (1. točka izreka te odločbe). Ker iz tretjega odstavka 17. člena ZTP izhaja, da se mora podatek oziroma dokument obravnavati kot tajen, tudi če je označen le s stopnjo tajnosti (torej, če je izpolnjen le eden izmed formalnih elementov), je IP organu naložil, da iz zahtevane dokumentacije, ki je označena s stopnjo tajnosti INTERNO, umakne stopnjo tajnosti, razen v delu, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, kjer je ugotovil obstoj tajnih podatkov, upoštevaje predmet zahteve, pa je IP pritožbo prosilke zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[7] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica  informacijske pooblaščenke

 

[1] Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10, 60/11 in 8/20.

[2] Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10- ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21 in 82/21.

[3] Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 83/12.

[4] Uradni list RS, št. 74/05, 7/11 in 24/11 – popr..

[5] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.

[6] https://www.rs-rs.si/revizije-in-revidiranje/arhiv-revizij/revizija/nabava-zascitne-in-medicinske-opreme-zaradi-epidemije-covid-19-2785/

[7] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.