prosilec - Javne službe Ptuj d.o.o.

Datum: 13.10.2021
Številka: 090-164/2021
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa

POVZETEK:

Organ je v ponovljenem postopku zavrnil prosilčevo zahtevo, ki jo je obravnaval kot zahtevo za ponovno uporabo, v celoti zavrnil, ker je presodil, da podatki, ki jih je prosilec zahteval ne sodijo v delovno področje organa, podredno p ase je skliceval še na izjemo notranjega delovanja in izjemo varstva osebnih podatkov. IP je najprej presodil, da prosilčeve zahteve ni mogoče šteti kot zahteve za ponovno uporabo. Glede ostalih razlogov pa je sledil organu in za zahtevane podatke, ki so nastali na podlagi pogodb, ki jih imajo etažni lastniki sklenjene z organom (oziroma njegovim pravnim prednikom) ocenil, da so nastali ob izvajanju ocenil, da sta tako obseg javne službe kot tudi obseg tržne dejavnosti v konkretnem primeru povsem jasno razdeljena in da izvajanje tržne dejavnosti, v zvezi s katero so nastali zahtevani podatki, ne vpliva na opravljanje javne službe organa.

ODLOČBA:

Številka: 090-164/2021/12

Datum: 13. 10. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega, drugega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 26. 4. 2021, zoper odločbo Javnih služb Ptuj, podjetja za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d.o.o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj (v nadaljevanju organ), št. 2_IJZ/2021_2 z dne 8. 4. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

Pritožba prosilca z dne 26. 4. 2021 zoper odločbo Javnih služb Ptuj, podjetja za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d.o.o, št. 2_IJZ/2021_2 z dne 8. 4. 2021, se zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je z zahtevo z dne 22. 12. 2020 zahteval za ponovno uporabo informacij javnega značaja naslednje podatke:

vsoto enot porabe dvižnih vodov odjemnega mesta pred množenjem s korekcijskimi faktorji;
vsoto enot porabe dvižnih vodov odjemnega mesto po množenju s korekcijskimi faktorji;
vsoto enot porabe odčitkov delilnikov odjemnega mesta pred množenjem s korekcijskimi faktorji;
vsoto enot porabe odčitkov delilnikov odjemnega mesta po množenju s korekcijskimi faktorji;
skupno število odjemnih enot odjemnega mesta, kjer ni bilo odčitkov delilnikov iz objektivnih razlogov;
skupno število odjemnih enot odjemnega mesta, kjer ni bilo odčitkov delilnikov iz krivdnih razlogov;
skupno število poslovnih prostorov odjemnega mesta;
vsoto porabe enot dvižnih vodov odjemne enote pred množenjem s korekcijskimi faktorji;
vsoto porabe enot dvižnih vodov odjemne enote po množenju s korekcijskimi faktorji;
vsoto porabe enot odčitkov delilnikov odjemne enote pred množenjem s korekcijskimi faktorji;
vsoto porabe enot odčitkov delilnikov odjemne enote po množenju s korekcijskimi faktorji;
porabniški delež (v %) variabilnega dela, izračunan na osnovi ogrevane površine za posamezno odjemno enoto;
porabniški delež (v %) variabilnega dela, izračunan na osnovi odčitkov delilnikov za posamezno odjemno enoto,

in sicer za vse odjemne enote naslednjih večstanovanjskih stavb oziroma odjemnih mest toplote:

…;

za kurilne sezone 1. 10. 2017 – 31. 5. 2018, 1. 10. 2018 – 31. 5. 2019, 1. 10. 2019 – 31. 5. 2020. Za vsako odjemno mesto je zahteval podatke za vse tri kurilne sezone, za vhod ULICA 5. PREKOMORSKE 5 pa še za kurilno sezono 2014 – 2015. Navedel je, da so navedeni številski podatki del množice podatkov za izračun porabe toplote odjemnega mesta in pripadajočih odjemnih enot v posamezni kurilni sezoni - obdobju porabe toplote. Pri tem je poudaril, da so vsi zahtevani podatki samo številski podatki. Glede na to, do ima organ zagotovljeno vso tehnično podporo dobaviteljev računalniške programske opreme, ki jo uporablja na področju distribucije toplote, meni, da organu priprava teh podatkov v obliki, kot je prikazana v prilogi, sploh ne sme povzročati težav. Prepričan je, da lahko organ zahtevane podatke izvozi v oblikah CSV, XML, TXT. Tehničnega problema pri izvozu podatkov po mnenju prosilca tako ni. Prav tako meni, da tudi ni zadržkov z vidika varstva osebnih podatkov. Podatke je tako zahteval v tekstovni - CSV obliki. Vzorec datoteke je zapisal v prilogi. Pojasnil je, da potrebuje zahtevane analitične podatke za nepridobitne namene informiranja ljudi v Mestni občini Ptuj. Želi preveriti točnost izračuna vrednosti na Poročilu o poračunu porabe in stroškov toplote in posledično posredovanje rezultatov tega preverjanja javnosti. Sprašuje se, zakaj ljudje upravičeno dvomijo v pravilnost zneskov, ki jim jih zaračunavajo različne gospodarske družbe v Mestni občini Ptuj, katere izvajajo storitve gospodarske javne službe in zakaj dvomijo v točnost zaračunanega zneska za plačilo vrednosti letne porabe toplote. Po njegovem mnenju med drugimi razlogi tudi zaradi tega, ker je na svoji uradni spletni strani kot podlago za obrazložitev Poročila o poračunu porabe in stroškov toplote za ogrevanje v odjemni enoti organ uporabil kot primer poročilo, na katerem se evidentno opazi, da so nekatere vrednosti napačno izračunane in posledično vse nadaljnje vrednosti, pri katerih je osnova za izračun ta napačna številka. Pa tudi zaradi slabih izkušenj iz preteklosti. V zadnjih letih so mediji objavili številske podatke večmilijonskega oškodovanja ljudi v Mestni občini Ptuj.

Organ je o zahtevi prosilca najprej odločil z odločbo št. 2_IJZ/2021 z dne 21. 1. 2021. Prosilčevo zahtevo je obravnaval kot zahtevo za ponovno uporabo in jo v celoti zavrnil ob sklicevanju na izjemo iz 11. točke prvega odstavka v povezavi s 1. alinejo šestega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Prosilec je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 2. 2. 2021, kateri je IP ugodil in z odločbo, št. 090-62/2021 z dne 5. 3. 2021 odpravil odločbo organa št. 2_IJZ/2021 z dne 21. 1. 2021 in zadevo vrnil organu v ponovni postopek z navodili, da se mora organ opredeliti do vrste zahteve (ali gre za zahtevo za ponovno uporabo ali ne), do vprašanja, ali podatki spadajo v delovno področje organa in do morebitnih izjem, konkretneje izpostavljene izjeme notranjega delovanja (11. točka prvega odstavka 6. čelna ZDIJZ), predvsem pa, da mora določno opredeliti izrek odločbe z navedbo konkretnih dokumentov, ki so predmet zahteve in presoje.

V ponovnem postopku je organ izdal odločbo, št. 2_IJZ/2021_2 z dne 8. 4. 2021 (izpodbijana odločba), s katero je prosilčevo zahtevo obravnaval kot zahtevo za ponovno uporabo in jo v celoti zavrnil. Kot glavni razlog za zavrnitev zahteve je navajal ugotovitev, da zahtevani podatki ne spadajo v njegovo delovno področje v smislu določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. V zvezi s tem je navajal, da zahtevane informacije temeljijo na podatkih, ki jih je družba pridobila od etažnih lastnikov posameznih odjemnih enot. Pojasnil je, da je zavezanec za informacije javnega značaja na različnih pravnih podlagah, med drugim tudi: kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava, kot javno podjetje, ki je izvajalec javne službe na podlagi splošnega akta, Odloka o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj[1] (v nadaljevanju Odlok o koncesiji) in kot javno podjetje, ki je izvajalec javne službe oskrbe s toplotno energijo, na podlagi pogodbe o podelitvi koncesije. V skladu s prvim odstavkom 21. člena Odloka o koncesiji, lahko organ izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne službe. Skladno z Aktom o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo[2] (v nadaljevanju Akt o ustanovitvi), s katerim je Mestna občina Ptuj ustanovila organ za izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb, lahko organ poleg dejavnosti, ki jih določa prvi odstavek 7. člena Akta, opravlja tudi druge posle, ki so potrebni za njegov obstoj in za opravljanje dejavnosti oziroma, ki pripomorejo k izvajanju gospodarske javne službe, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti (drugi odstavek 7. člena Akta). Zahtevani podatki niso nastali v okviru izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb in kot taki nedvomno ne sodijo v delovno področje organa kot izvajalca lokalnih gospodarskih javnih služb. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z javnopravno dejavnostjo organa. Zahtevani podatki pa so nastali izključno na podlagi tržnega delovanja organa in hkrati ne na podlagi izvajanja podpornih dejavnosti k izvajanju javnopravnih nalog. Organ dalje pojasnjuje, da je 10. 7. 2012, sklenil» Pogodbo o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrba s toplotno energijo« z Mestno občino Ptuj, kot koncedentom in da je ta pogodba del izpodbijane odločbe. Predmet pogodbe je opredelitev vsebine in načina opravljanja izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrba s toplotno energijo. Organ navaja, kakšne so njegove obveznosti po tej pogodbi in pojasnjuje, da so proizvodne naprave, distribucijske narave in skupni merilnik v lasti koncedenta, v danem primeru Mestne občine Ptuj. Poudarja, da je naloga organa kot koncesionarja izbirne gospodarske službe oskrbe s toplotno energijo tudi zaračunavanje stroška ugotovljenih količin na skupnem merilniku odjemnega mesta med posamezne odjemne enote. V Pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli[3] (v nadaljevanju: Pravilnik) so navedene naloge izvajalca obračuna stroškov. Vsi podatki vezani na izvajanje gospodarske javne službe so podatki javnega značaja. O načinu oz. ključu razdelitve ugotovljenih količin oz. stroška na skupnem odjemnem mestu (skupnem merilniku) se etažni lastniki na osnovi sklenjenega sporazuma in Pravilnika dogovorijo z večinskim deležem. Ključ delitve in izvedbe razdelilnikov na osnovi sporazuma pa izvaja izvajalec delitve. To je lahko katerakoli pravna ali fizična oseba, ki odčituje delilnike in deli celotne stroške za toploto oziroma gorivo stavbe na podlagi pogodbenega razmerja z upravnikom oziroma z lastniki stavbe, ter ima programsko opremo, ki omogoča odčitavanje delilnikov in delitve celotnih stroškov za toploto oziroma gorivo stavbe. Iz tega izhaja, da je izvedba delitve med odjemne enote tržna storitev, kar ni naloga organa kot koncesionarja izbirne gospodarske javne službe oskrba s toplotno energijo in torej izvedba teh storitev ne nastaja v okviru izvajanja javnopravnih nalog oziroma v zvezi z javnopravno dejavnostjo, temveč v okviru tržnih dejavnosti organa. Organ ima registrirane nekatere tržne dejavnosti, kar izhaja iz Akta, med katere spada tudi upravljanje zgradb, izvajanje strojnih instalacij in med drugim tudi vgradnja sistemov za delitev stroškov ogrevanja. Organ je dalje pojasnil, da je v letu 2012 prevzel nekatere tržne storitve v zvezi z delitvijo stroškov od prejšnjega upravljavca tržnih storitev, … Organ je poudaril, da imajo etažni lastniki posameznih večstanovanjskih stavb, med seboj sklenjene Pogodbe o dobavi in sprejemu toplotne energije, načinu delitve in obračunu stroškov za toplotno energijo v večstanovanjski stavbi, v katerih je določen način delitve stroškov med stanovanjske enote znotraj skupnega odjemnega mesta. Ti sporazumi oziroma pogodbe, ki so jih etažni lastniki znotraj posamezne večstanovanjske stavbe sklenili za izvedbo tržne storitve - način delitve stroškov na osnovi dogovorjenega ključa - so različni in se ne razlikujejo samo po naslovih in imenih podpisnikov. Razlikujejo se namreč po načinu merjenja na skupnem merilnem mestu, po ključih ogrevane površine, po načinu delitve stroškov med odjemnimi enotami in nenazadnje tudi po vrsti oziroma tehnologiji ugotavljanja deleža posamezne odjemne enote. V dokaz temu je organ izpodbijani odločbi priložil takšni pogodbi. Različnost sporazumov organ poudarja in jih v dokaz svoje trditve prilaga tudi zato, ker je prosilec trdil (v pritožbi na prvo odločbo organa), da so sporazumi identični. Ker ima posamezna stavba sklenjeno svojo pogodbo o tržni storitvi o načinu delitve stroškov znotraj stavbe, katere podpisniki so posamezni etažni lastniki posamezne večstanovanjska stavbe, ne gre za koncesijsko dejavnost, ampak izključno tržne dejavnosti, kar pomeni, da podatki niso informacija javnega značaja, ne izvirajo iz opravljanja javnopravnih nalog organa, ampak so izključno podatki, ki služijo ugotavljanju deležev znotraj posamezne večstanovanjske stavbe. Zahtevani podatki ne izvirajo iz javnega področja delovanja organa, temveč izvirajo iz pogodb o izvedbi tržne storitve znotraj posamezne večstanovanjske stavbe (gre izključno za storitev posamezne večstanovanjske stavbe, za kar imajo etažni lastniki med seboj sklenjene sporazum), zato bi prosilec za pridobitev posameznih številčnih podatkov posamezne odjemne enote moral najprej pridobiti soglasje etažnih lastnikov. Ob tem organ še poudarja, da je podatke javnega značaja (oz. te, ki izvirajo iz javnega področja delovanja organa), torej odčitke skupnega merilnika toplotne energije, kakor tudi stroške stavb kot celote, že posredoval prosilcu v preteklih prosilčevih zahtevah, poslani so mu bili tudi analitični izračuni deleža njegove odjemne enote po posameznih mesecih za ogrevalno sezono 2019/2020, za kar je organ priložil dokaz. Organ se je nato v nadaljevanju skliceval še na izjemo notranjega delovanja (11. točko prvega odstavka v povezavi s prvo točko šestega odstavka 6. člena ZDIJZ), na katero se je skliceval že v prvi odločbi, št. 2_IJZ/2021 z dne 21. 1. 2021 in navajal, da podatki, ki jih prosilec zahteva, z namenom ponovne uporabe, lahko povzročijo motnje pri dejavnosti organa, če bi podatke prosilec ponovno uporabil le v skladu s Splošnimi pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj in Pravilnikom o načinu delitve in obračunu stroškov toplote v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, pri tem pa ne bi hkrati upošteval sporazumov sklenjenih med organom in etažnimi lastniki predmetnih večstanovanjskih stavb, ki so specifični za vsako odjemno mesto in določajo načine priprave posamičnih obračunov (poračunov, stroškov), saj tako uporabljeni podatki, ne bi izkazovali dejanskega stanja oz. ne bi prikazali pravilne posamične obračune. Informiranje Ijudi v Mestni občini Ptuj, torej javna objava, na takšen način ponovno uporabljenih podatkov, kot navaja prosilec, bi v javnosti povzročila nepotrebne nesporazume, izkrivljeno sliko načina dela organa, s tem pa motnje pri delu organa. Zaradi prosilčeve napačne razlage uporabe korekturnih faktorjev bilo tudi informiranje Ijudi napačno in zavajajoče. Z napačnim informiranjem in subjektivnim predstavljanjem podatkov in dejstev brez dejanske osnove in izven poklicnih standardov, širši javnosti, lahko prosilec povzroči podjetju gospodarsko škodo, ki konkretno glede na presojo in škodni test pomeni dodatne stroške dela pri dokazovanju pravilnega načina obračuna morebitnim ugovorom, kakor tudi škoduje ugledu, strokovnosti podjetja/organa v lokalni skupnosti, organu zmanjša vrednost, ki jo ima v družbenem okolju, zaradi česar lahko podjetje /organ utrpi pravno priznano obliko škode - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe (183. člen Obligacijskega zakonika). Na koncu se je organ v zvezi z zavrnitvijo zahteve skliceval še na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in navajal, da obsegajo podatki na izpisih, ki jih zahteva prosilec, določene osebne podatke, in sicer osebne podatke etažnih lastnikov, kar izkazuje s prilogo »postavke števca«, saj gre za številke stanovanja, podatke o velikosti stanovanja, vrsti notranjih prostorov v stanovanju ter podatke o stroških ogrevanja in porabi tople vode, obračunske podatke porabe, ki so vezani na določeno stanovanje in/ali lastnika. Prosilec ni z ničemer izkazal, da ima pravno podlago za dostop do osebnih podatkov, ki so del podatkov, ki jih zahteva. Dejansko bi prosilec moral pridobiti soglasja oz. privolitev etažnih lastnikov posameznih enot, za obdelavo njihovih podatkov, jih predložiti organu, ki bi nato, če bi privolitve vsebovale vse obvezne sestavine, imel podlago, da podatke razkrije.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 26. 4. 2021, v kateri je poudaril, da je želel pridobiti le številske podatke, nekaj deset ali nekaj stodecimalnih števil, ki bi jih potem seštel, zato se njegova zahteva ne nanaša na dokumentacijo, kot to navaja organ. Poudarja, da je področje distribucije toplote določeno z zakoni, pravili, odloki, ki tvorijo pravni del, pozablja pa se na matematični del, ki zajema matematične modele, formule, postopke, faze izračunov in faze kontrole. Če je preverjanje tega zakrito in nedostopno, obstaja možnost velikih manipulacij. Z zavrnitvijo zahteve, na podlagi ugotovitve, da podatki spadajo v tržno dejavnost organa, se prosilec sklicuje in citira določbe 1. in 7. člena Tarifnega sistema za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj[4] in navaja, da iz njih izhaja, da je strošek obračuna po odjemnih enotah- stanovanjih že zajet v ceni za enoto obračunske moči. Cena obračunske moči pa je sestavni element cene dobavljene toplote in ga tako ne morejo zaračunati še enkrat. Dalje citira določbe 4. člena Akta o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje (struktura cene toplote) in navaja, da iz njih izhaja, da je strošek obračuna po odjemnih enotah – stanovanjih že zajet v ceni za enoto obračunske moči. Cena obračunske moči pa je sestavni element cene dobavljene toplote. In strošek obračuna ne morejo zaračunati še enkrat, zato je v pogodbi, ki jo je organ priložil izpodbijani odločbi, zapisan člen, po katerem dvakrat zaračunajo isto storitev - strošek obračuna. Enkrat skozi ceno toplote, drugič pa še kot posebej prikazano storitev. Prosilec trdi, da če bi obračunavanje teh stroškov res bila tržna dejavnost, bi morali Ijudje dobivati posebne račune samo za te stroške. Se pa ti stroški plačujejo iz akontacije in obračuna porabljene toplote. Pa tudi v računovodskih izkazih bi moralo biti to pravilno prikazano in razmejeno med javno službo in tržno dejavnostjo. V objektih, za katere zahteva številske podatke, ni bilo nikoli posebnih računov za te stroške obračuna na osnovi tržne dejavnosti. Vedno so obračunani v okviru vrednosti porabljene toplote, zato je trditev organa, da gre za tržno dejavnost, napačna. Nasprotuje sklicevanju organa na izjemo varstva osebnih podatkov, saj je zahteval številčne podatke, ne izpisov. Glede izjeme notranjega delovanja pa navaja, da organ sam, z zmedeno vsebino izpodbijane odločbe, vpliva na slabo javno podobo in delovanje. Podaja tudi pritožbene navedbe glede pravilnosti matematičnega modela izračuna stroškov porabljene toplotne energije in navaja, da jih organ spreminja, zato je potrebna kontrola pravilnosti razdelitve vrednosti toplotne energije odjemnega mesta na procentualne deleže posameznih odjemnih enot.

Organ po prejemu pritožbe s strani IP (odstopni dopis, št. 092-69/2021/2 z dne 29. 4. 2021), izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. SMZ-17/2021 z dne 14. 5. 2021, poslal v odločanje IP. Dopisu je poleg vlog upravnega spisa, priložil še Pogodbo o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrba s toplotno energijo z dne 10. 7. 2012, Pogodbo o obdelavi in sprejemu toplotne energije, načinu delitve in obračunu stroškov za toplotno energijo v večstanovanjski stavbi št. 3587/07-09.2007, Pogodbo o obdelavi in sprejemu toplotne energije, načinu delitve in obračunu stroškov za toplotno energijo v večstanovanjski stavbi št. 014/js-e z dne 1.10.2012, Postavke števca (2x), enkrat zakriti osebni podatki, enkrat razkriti osebni podatki za potrebe IP, vzorec izračuna in Obrazložitev poročila o poračunu - Energetika - Javne službe Ptuj (JS-ptuj.si).

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Ker organ v izpodbijani odločbi ni določno navedel, iz katerih dokumentov izhajajo zahtevani podatki, je IP organ z dopisom, št. 090-164/20201/4 z dne 22. 6. 2021, pozval naj pojasni, katere dokumente je prepoznal kot predmet prosilčeve zahteve, oziroma kateri dokumenti so bili predmet njegovega odločanja in ga pozval, naj mu jih posreduje na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP.

Organ je 29. 6. 2021 IP posredoval obširno dokumentacijo (več kot 2000 dokumentov), ki jih je prepoznal kot predmet zahteve, in sicer gre za »poročila o poračunu porabe in stroškov toplote za ogrevanje v odjemni enoti«, za vsako posamezno stanovanje na zahtevanih naslovih v zahtevanih kurilnih sezonah.

Ker iz poslane dokumentacije IP ni mogel zaključiti, ali poslani dokumenti v celoti ustrezajo zahtevi oziroma del katere alineje prosilčeve zahteve so posamezni dokumenti, je 31. 8. 2021, skladno z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja, v prostorih organa opravil ogled in camera, na podlagi katerega je nastal zapisnik št. 090-164/2021/8. Tega zapisnika IP ni posredoval v izjasnitev prosilcu, saj bi s tem razkril nekatere podatke, ki so bili predmet prosilčeve zahteve (prvi odstavek 12. člena ZInfP).

K I. točki izreka:

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Vrsta prosilčeve zahteve

IP je v okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti najprej presojal odločitev organa, da je prosilec vložil zahtevo za ponovno uporabo informacij. To določa tretji odstavek 4. člena ZDIJZ, in pomeni uporabo informacij s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Uporaba informacij za izvajanje javnih nalog v organu ali izmenjava informacij med organi za izvajanje javnih nalog se ne šteje za ponovno uporabo informacij. Skladno s četrtim odstavkom 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za ponovno uporabo opredeliti: informacijo, ki jo želi ponovno uporabiti; na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis ter praviloma tudi oblika in nosilec zapisa) in za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti.

Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je prosilec v zahtevi natančno navedel, katere informacije želi dobiti oziroma ponovno uporabiti, na kakšen način jih želi pridobiti in zakaj jih želi ponovno uporabiti, in sicer v postopkih kontrole točnosti izračunov porabniških deležev odjemnih enot, ki jih bo nato uporabil, kot je navedel, za nepridobitne namene informiranja ljudi v Mestni občini Ptuj. Iz tega je organ zaključil, da prosilec namerava podatke analizirati, jih predelati in jih predelane predstaviti javnosti, kar pomeni, da so kriteriji za označitev prosilčeve zahteve, kot zahteve za ponovno uporabo informacij, izpolnjeni.

Po presoji IP je takšen zaključek organa materialnopravno zmoten. Prosilec je svojo zahtevo res vložil na obrazcu za ponovno uporabo, vendar to dejstvo ne prejudicira odločitve organa, da presodi, ali je takšno zahtevo res mogoče obravnavati kot zahtevo za ponovno uporabo. Prav tako sklicevanje na namen, zaradi katerega prosilec informacije potrebuje, samo po sebi ne pomeni, da gre za zahtevo za ponovno uporabo. Kot je IP pojasnil že v svoji prvi odločbi, ki jo je izdal v zvezi s prosilčevo zahtevo (090-62/2021 z dne 5. 3. 2021), ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni pridobivanje, običajno večje količine, informacij z namenom ustvarjanja dodane vrednosti (oplemenitenje informacij) za uporabnike storitev, ki jih, običajno na odplačen način (čeprav to ni pogoj), nudi prosilec. To pomeni, da surove informacije javnega značaja lahko vsebujejo latentno vrednost v smislu širše uporabnosti, pogosto v kombinaciji z ekonomsko vrednostjo. Koncept ponovne uporabe se torej kaže kot način, da zasebni sektor na podlagi pridobljenih informacij ponudi nekaj več kot javni sektor, ki z informacijami razpolaga zgolj za prvotni namen, tj. za izvrševanje svojih pristojnosti oziroma za opravljanje javnih nalog. To se namreč največkrat kaže v tem, da prosilec npr. želi stalen dostop, ki ga mora organ ažurno obnavljati z novonastalimi informacijami, oziroma da želi obstoječo zbirko ciklično dopolnjevati z novimi podatki, kar pa iz predmetne zahteve prosilca ni razvidno[5]. Iz navedb prosilca namreč izhaja, da bi želel preveriti točnost podatkov in o tem informirati javnost. Kot izhaja iz besedila Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E)[6], gre pri ponovni uporabi za to, da ponovni uporabnik praviloma določenim informacijam da neko vrednost in ustvari določen produkt ali storitev z dodano vrednostjo, ki je praviloma namenjena drugim. Bistvo ponovne uporabe pa je analiza, predelava in ponovna uporaba informacij javnega značaja, torej iz njih ustvariti nekaj novega[7]. Povedano drugače, bistven element ponovne uporabe je dodana vrednost informaciji javnega značaja, takšen namen pa iz navedb prosilca po oceni IP ne izhaja. Zgolj preverjanje točnosti informacij in obveščanje javnosti o tem, ob izostanku oplemenitenja teh informacij, ne more pomeniti namena uporabe, kakršen se zahteva pri ponovni uporabi informacij. V takšnem primeru je zato mogoče govoriti le o«klasični« zahtevi za dostop do informacij«, oprti na namen ZDIJZ, ki je v zagotoviti javnosti in odprtosti delovanja organov in posledično v možnosti preveritve točnosti teh informacij po tem, ko so javno dostopne.

Kljub tej napačni presoji organa, da je prosilec vložil zahtevo za ponovno uporabo, pa IP poudarja, da je izrek izpodbijane odločbe zakonit, le - v tem delu - obrazložen z napačnimi razlogi, saj je organ pravilno zavrnil prosilčevo zahtevo, ker ne gre za informacije iz njegovega delovnega področja v smislu ZDIJZ, kot bo sicer pojasnjeno v nadaljevanju, zato IP pritožbi iz tega razloga ni mogel ugoditi (tretji odstavek 248. člena ZUP).

Informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ

IP na tem mestu najprej kot neutemeljeno zavrača pritožbeno navedbo prosilca, da ker je zahteval »nekaj deset ali nekaj stodecimalnih števil, ki bi jih potem seštel«, se njegova zahteva ne nanaša na dokumentacijo, kot to navaja organ.

Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
organ mora z njo razpolagati, in
nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz opisane opredelitve informacije javnega značaja izhaja torej logičen sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Iz tega sledi, da beseda »dokument« v postopkih dostopa do informacij javnega značaja predstavlja generični pojem, ki zajema tako dokumente, v klasični fizični obliki in tudi podatke, informacije, ki so zbrane na nekem mediju, ki omogoča njihov ponoven priklic. Zato navajanje organa, da se prosilčeva zahteva nanaša na dokumentacijo, ni napačno.

IP dalje ugotavlja, da je bila prosilčeva zahteva z dne 22. 12. 2021 sestavljena iz trinajstih (13) alinej.

Organ je v izpodbijani odločbi (str. 3) navedel, da razpolaga z zahtevani podatki v materializirani obliki in da ti podatki temeljijo na podatkih organa in podatkih, ki jih je organ pridobil od etažnih lastnikov posameznih odjemnih enot, vendar ob tem niti v izreku niti v obrazložitvi ni, skladno z navodilom IP iz odločbe, 090-62/2021 z dne 5. 3. 2021 (str. 6), določno navedel, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje. IP je namreč v navedeni odločbi dal organu jasna navodila, da morajo biti v izreku odločbe posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so bili predmet presoje in niso dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo[8]. V upravnih postopkih, ki se začnejo na zahtevo stranke, kamor spada tudi postopek dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ), organ odloča v mejah postavljene zahteve in mora v izreku odločbe odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank (prvi odstavek 213. člena ZUP). Organ je z izdajo takšne odločbe res, ponovno, storil bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), vendar pa IP zaradi tega ni odpravil izpodbijane odločbe in zadeve vrnil organu prve stopnje, ampak je sam rešil zadevo, kot to predvideva četrti odstavek 251. člena ZUP. Ta namreč določa, da če organ prve stopnje ob ponovnem odločanju ne sledi opozorilom o potrebni dopolnitvi postopka in ne ravna v skladu z odločbo organa druge stopnje, ta ob ponovni obravnavi pritožbe sam reši zadevo. Glede na navedeno IP ugotavlja, da navedena kršitev oziroma pomanjkljivost ni bistvena, ker ni vplivala na sicer pravilno presojo materialnega prava s strani organa glede zavrnitve zahteve, ker podatki ne spadajo v njegovo delovno področje (drugi odstavek 248. člena ZUP).

IP je zato v okviru pritožbene presoje organ pozval, naj mu posreduje dokumente, ki jih je prepoznal kot predmet prosilčeve zahteve, oziroma kateri dokumenti so bili predmet njegovega odločanja (dopis, št. 090-164/20201/4 z dne 22. 6. 2021). Ker je organ IP posredoval obširno dokumentacijo (več kot 2000 »poročil o poračunu porabe in stroškov toplote za ogrevanje v odjemni enoti«), ob tem pa ni navedel, katerim delom prosilčeve zahteve ustrezajo posamezni podatki iz poslanih dokumentov, je IP z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja, v prostorih organa opravil ogled in camera,

Organ je na ogledu in camera pojasnil, da trditev iz izpodbijane odločbe, da razloga z vsemi podatki iz prosilčeve zahteve, ne drži v celoti, saj razpolaga le z nekaterimi, in sicer:

glede podatkov iz prve alineje: ne razpolaga, ker gre za podatke o celotnem bloku,
glede podatkov iz druge alineje: ne razpolaga, ker gre za podatke o celotnem bloku,
glede podatkov iz tretje alineje: razpolaga, vendar jih ni v poročilu, ampak v bazi podatkov,
glede podatkov iz četrte alineje: razpolaga, vendar jih ni v poročilu, ampak v bazi podatkov,
glede podatkov iz pete alineje: razpolaga z njimi, vendar to je ločen podatek v drugi bazi podatkov,
glede podatkov iz šeste alineje: ne razpolaga,
glede podatkov iz sedme alineje: na zahtevanih naslovih ni poslovnih prostorov, če bi bili, bi te podatke imeli,
glede podatkov iz osme alineje: razpolaga z vsoto enot porabe dvižnih vodov odjemne enote pred množenjem, kar v poročilu predstavlja v razdelku »popisi delilnikov« stolpec »poraba dv. vod«.
glede podatkov iz devete alineje: ne razpolaga, ker se korekcijski faktorji na osnovi sklenjen pogodbe ne množijo z vsoto enote porabe dvižnih vodov
glede podatkov iz desete alineje: razpolaga, kar v poročilu predstavlja v razdelku »popisi delilnikov« stolpec »razlika«.
glede podatkov iz enajste alineje: razpolaga, kar v poročilu predstavlja v razdelku »popisi delilnikov« stolpec »poraba del.«.
glede podatkov iz dvanajste alineje: razpolaga, kar v poročilu predstavlja v razdelku«Poraba in stroški toplote za ogrevanje OE« celotno vrstico »Toplota (VD)/del.po m2«
glede podatkov iz trinajste alineje: razpolaga, kar v poročilu predstavlja v razdelku«Poraba in stroški toplote za ogrevanje OE« celotno vrstico »Toplota (VD)/del.po odč.del.«.

IP ni našel razlogov, da ne bi sledil organu, da ne razpolaga s podatki iz prve, druge, šeste, sedme in devete alineje prosilčeve zahteve. Organ je namreč za vsako alinejo pojasnil, zakaj ne. V zvezi s podatki iz šeste alineje, ki se nanaša na skupno število odjemnih enot odjemnega mesta, kjer ni bilo odčitkov delilnikov iz krivdnih razlogov, pa IP verjame organu, da s temi podatki, na podlagi kriterija, ki ga postavlja prosilec - « ni bilo odčitkov delilnikov iz krivdnih razlogov«, ne razpolaga. Ob tem IP poudarja, da so organi v postopkih po ZDIJZ dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

Glede podatkov, o katerih je organ pojasnil, da z njimi razpolaga, vendar v drugih bazah (ne na poslanih poročilih), je organ še pojasnil, da z njimi razpolaga za zahtevani kurilni sezoni 1. 10. 2018 – 31. 5. 2019 in 1. 10 2019 do 31. 5. 2020. Za sezono 1. 10. 2017 do 31. 5. 2018 pa ne, ker nima več tega informacijskega sistema. Glede načina možnosti priklica teh podatkov iz baz, pa je organ po ogledu in camera IP posredoval pojasnilo svojega informatika z dne 9. 9. 2021 (dokument 090-164/2021/9 v upravnem spisu), katerega izhaja, da je podatke, kot jih želi prosilec, mogoče pridobiti s pomočjo SQL poizvedb iz baze podatkov ter za nekatere podatke v Excelu izdelati simulacijo obračuna. V tem pojasnilu je organ podal tudi časovno oceno priklica teh podatkov[9], pojasnilo pa je bilo s strani IP posredovano tudi prosilcu v vednost. Prosilec je sicer to oceno organa označil kot nerealno in zgrešeno in prosil IP, da bi podatke posredoval neodvisnemu strokovnjaku s področja razvoja podatkovnih aplikacij. IP tega ni storil (torej angažiral izvedenca), saj je, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, organ pravilno zavrnil prosilčevo zahtevo, ker (tudi ti) podatki ne spadajo v njegovo delovno področje po ZDIJZ. Zato je te ugotovitve o možnosti priklica teh podatkov iz baz organa, IP upošteval le pri presoji, da organ razpolaga tudi s temi podatki iz baz v smislu kriterija materializirane oblike, kot enega pod pogojev za informacije javnega značaja.

Glede dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga (s podatki iz prve, druge, šeste, sedme in devete alineje prosilčeve zahteve in s podatki iz baz za kurilno sezono 1. 10. 2017 do 31. 5. 2018), nista izpolnjena drugi in tretji pogoj definicije informacije javnega značaja (iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ), kar pomeni, da zahtevane informacije javnega značaja ne obstajajo. IP je zato zaključil, da pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, saj je, podobno kot pri presoji glede vrste zahteve, izrek izpodbijane odločbe zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi (glede teh dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga).

Delovno področje organa v smislu ZDIJZ

Glede podatkov, ki ustrezajo tretji, četrti, peti, osmi, deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti alineji zahteve, pa sta nedvomno izpolnjena drugi in tretji pogoj (organ z njimi razpolaga in nahajajo se v materializirani obliki), saj se nahajajo na predmetnih poročilih ali pa v bazah pri organu. Ob navedenem procesnem izhodišču je IP v nadaljevanju presojal sporno vprašanje v tem postopku, in sicer ali je organ sploh zavezan posredovati oziroma omogočiti dostop do teh podatkov, torej, če ti sodijo v njegovo delovno področje, ki je podvrženo določbam ZDIJZ. Šele, ko je pozitivno opravljena ta presoja, je mogoče ugotavljati, ali oziroma glede katerih delov zahtevanih dokumentov so morebiti podane izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 5.a ali prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (npr. izjema notranjega delovanja ali izjema varstva osebnih podatkov, na kateri se tudi sklicuje organ v izpodbijani odločbi).

Ker ZDIJZ informacijo javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa[10].

V obravnavani zadevi je nesporno, da je organ po ZDIJZ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja kot javno podjetje, ki je izvajalec javne službe, kar ga uvršča med organe, ki so zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ. Kot je pojasnil že organ, iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja[11] izhaja, da je organ zavezanec za informacije javnega značaja na različnih pravnih podlagah, med drugim tudi kot:

javno podjetje, ki je izvajalec javne službe na podlagi splošnega akta - Odlok o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj in
javno podjetje, ki je izvajalec javne službe oskrbe s toplotno energijo, na podlagi pogodbe o podelitvi koncesije - Pogodbe o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo, št. 014-1/2008 z dne 10. 7. 2012.

IP je nadalje vpogledal v Odlok o koncesiji, ki predstavlja koncesijski akt, s katerim so določeni predmet in pogoji za podelitev koncesije ter druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljenih koncesij za posamezne lokalne gospodarske javne službe, ki jih opravlja organ (1. člen). Skladno s petim odstavkom 4. člena obsega gospodarska javna služba “distribucija toplote”:

distribucijo toplotne energije, v smislu prenosa toplotne energije v obliki ogrevne vode po distribucijskem omrežju do odjemnega mesta, iz naprav daljinskega ogrevanja na območju občine,
dobavo toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju občine,
priključitev na distribucijsko omrežje,
zbiranje, nadzorovanje in vzdrževanje odjemnih mest in skupnih odjemnih mest primopredaje toplotne energije med dobaviteljem in odjemalcem,
nadzorovanje delovanja in vzdrževanje toplotnih postaj,
nadziranje in vzdrževanje primarnega in sekundarnega vročevodnega ali toplovodnega omrežja ter hišnih priključkov,
vodenje, nadziranje in upravljanje z napravami v toplotnih postajah in kurilnicah,
ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe, in drugimi predpisi v okvir javne službe.

V skladu z 9. členom tega odloka je organ dolžan izvajati javne službe na način, kot je določen v odlokih ali drugih predpisih, ki urejajo način izvajanja posamezne javne službe, ki je predmet koncesije, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem ter drugih predpisih in splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu. Kot določa prvi odstavek 21. člena, naslovljen »Ločeno računovodstvo«, lahko organ (koncesionar) izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne službe. Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja Mestna občina Ptuj (28. člen Odloka o koncesiji).

Kot navaja že organ v izpodbijani odločbi, je 10. 7.2 012, sklenil» Pogodbo o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrba s toplotno energijo« z Mestno občino Ptuj, kot koncedentom. Predmet pogodbe je opredelitev vsebine in načina opravljanja izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrba s toplotno energijo (v nadaljevanju: predmetne GJS). Koncedent s koncesijsko pogodbo pooblašča koncesionarja, da v svojem imenu in za svoj račun opravlja predmetno GJS, ki obsega storitve, ki so določene v vsakokratnem veljavnem odloku, ki ureja izvajanje predmetne GJS na območju Mestne občine Ptuj. Pogodba določa tudi, da vsebina predmetne GJS obsega tudi druge storitve, ki jih pogodbeni stranki dogovorita z dodatkom k tej pogodbi v času izvajanja pogodbe.

IP je vpogledal tudi v Akt o ustanovitvi, na katerega se sklicuje organ, torej v akt o ustanovitvi organa, ki je javno dostopen na spletnih straneh Poslovnega registra Slovenije, IP pa ga je organ izročil tudi na ogledu in camera. S tem aktom je namreč Mestna občina Ptuj ustanovila organ kot pravno osebo javnega prava (javno podjetje) za izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb (1. in 6. člen Akta). Poleg dejavnosti, ki jih določa prvi odstavek 7. člena Akta, lahko organ opravlja tudi druge posle, ki so potrebni za njegov obstoj in za opravljanje dejavnosti oziroma, ki pripomorejo k izvajanju gospodarske javne službe, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti (drugi odstavek 7. člena Akta). V skladu z Aktom organ, izmed dejavnosti, navedenih v 7. členu, prednostno opravlja tiste dejavnosti, ki so z odloki ustanoviteljice in drugimi splošnimi akti, ki urejajo posamezno gospodarsko javno službo, opredeljene kot javna služba, in ima določena javna pooblastila, če zakon ne določa drugače (8. člen Akta).

Poleg tega je IP vpogledal tudi v Letno poročilo vodje »PE OSKRBA S TOPLOTNO ENERGIJO« za leto 2020, iz katerega izhaja, da v sklopu izbirne gospodarske javne službe organ izvaja naslednje dejavnosti :

Oskrba s toplotno energijo v sistemu daljinskega ogrevanja v MO Ptuj,
Upravljanje in tekoča vzdrževalna dela (TV)na napravah kurilnice EO RVZ,
Upravljanje in TV dela na distribucijskem omrežju,
Upravljanje in TV dela na primarnem delu toplotnih postaj (TOP)
Odčitavanje merilnikov toplotne energije (MTE) in zaračunavanje stroškov ogrevanja po odjemalcih,
Nadzor in daljinsko vodenje TOP in EO v MO Ptuj,
Upravljanje in TV dela na sekundarnem delu toplotnih postaj (TOP),
Upravljanje in tekoča vzdrževalna dela (TV)na napravah kurilnice Rimska pl. 3, Kvedrova ul. 3, Trstenjakova ul. 9, Prešernova ul. 29 in Prešernova ulica 33,
Dopolnjevanje in odzračevanje interne instalacije ogrevanja,
Investicijsko vzdrževalna (IVD) dela na napravah sekundarni del TOP gospodinjski odjem
Periodični pregledi in umerjanje MTE in
Vzdrževalne investicije na distribucijskem omrežju.

Kot tržne dejavnosti so v navadnem poročilu določene :

Vzdrževanje instalacij (SM[12] 260) in
Upravljanje pogodbenih kurilnic (SM 262)

V sklopu tržnih storitev so se izvajale dejavnosti :

Pogodbena izdelava končnega poračuna stroškov ogrevanja v sistemu daljinskega ogrevanja občine Kidričevo (pogodba s koncesionarjem Petrol d.d.)
Upravljanje s sistemom pogodbenih kurilnic na območju MO Ptuj,
Upravljanje in TV dela na ponudbenih kurilnicah,
Odčitavanje radiatorskih delilnikov stroškov ogrevanja,
Izdelava razdelilnikov stroškov ogrevanja in dostava poročil odjemalcem,
Popravilo, vzdrževanje in izdelava instalacij za gretje,
Periodična zamenjava merilnikov kot delilnikov v poslovnih objektih.
Vzdrževalna in investicijska dela na napravah v lasti MO Ptuj in ostalih napravah na osnovi

naročil lastnika ali upravnika,

Izvedba strojno instalacijskih znotraj podjetja na osnovi naročil posameznih vodij enot,
Avtomatizacija TOP in EO na osnovi razpisov investitorjev.

Upoštevajoč navedeno lahko organ, poleg dejavnosti, ki spadajo v javno službo, opravlja tudi druge, t.i. tržne dejavnosti, ki ne sodijo v izvajanje javne službe. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja samo na področju izvajanja javne službe, ali pa morebiti tudi na področju izvajanja tržne dejavnosti. V skladu z 2. členom ZDIJZ namreč za organe, ki so zavezani na podlagi 1. člena ZDIJZ, primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave. Stališče, da organ ni zavezanec za posredovanje informacij v delu, v katerem izvaja tržno dejavnost, ne izhaja neposredno iz zakona, pač pa se je tako stališče skladno z namenom ZDIJZ izoblikovalo v praksi. Hkrati pa takšno stališče ne more pomeniti, da je javno podjetje kot pravna oseba javnega prava vselej zavezanec samo v delu, ki se nanaša na izvajanje javne službe. Organ je kot pravna oseba javnega prava zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem, oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki zavezujejo organ.

Ker je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v kakršnikoli povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem organov zavezancev, je treba izpostaviti bistveno funkcijo ZDIJZ, tj. nadzorno funkcijo, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije je bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja s sredstvi, ki so primarno namenjena prav javnopravnemu delovanju. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Vsaka pravna oseba javnega prava (tudi javno podjetje) se mora zaradi vsega navedenega še dodatno zavedati, da je njena svoboda (predvsem v delu, kjer se delovanje, ki ima lastnosti tržnega, prepleta z javnopravnimi nalogami) omejena ravno zaradi zahteve po transparentnosti delovanja. Iz vsega navedenega izhaja, da so informacije javnega značaja vse informacije, ki so kakorkoli povezane z izvajanem dejavnosti javne službe oziroma ki kažejo na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene upravno sodne prakse^[13].

Upoštevajoč navedbe organa v izpodbijani odločbi in navedene določbe Odloka o koncesiji, Akta o ustanovitvi in predmetne pogodbe o podelitvi koncesije, izbirna gospodarska javna služba oskrba s toplotno energijo pomeni:

proizvodnja toplotne energije,
distribucija toplotne energije
ugotavljanje količin in stroška porabljene toplote na skupnem odjemnem mestu (skupnem merilniku toplotne energije) posamezne večstanovanjske stavbe.

Kot je dalje pojasnil organ, je naloga koncesionarja/organa izbirne gospodarske službe oskrba s toplotno energijo tudi zaračunavanje stroška ugotovljenih količin na skupnem merilniku odjemnega mesta med posamezne odjemne enote. O načinu oz. ključu razdelitve ugotovljenih količin oz. stroška na skupnem odjemnem mestu (skupnem merilniku), pa se etažni lastniki na osnovi sklenjenega sporazuma in Pravilnika^[14] dogovorijo z večinskim deležem. Ključ delitve in izvedbe razdelilnikov na osnovi sporazuma, pa izvaja izvajalec delitve. Kot je pojasnil tudi organ na ogledu in camera, zahtevane podatke na osnovi Pravilnika pridobiva izvajalec delitve, ki je lahko pravna ali fizična oseba (6. točka 3. člena Pravilnika), ki odčituje delilnike in deli celotne stroške za toploto oziroma gorivo stavbe na podlagi pogodbenega razmerja z upravnikom oziroma z lastniki stavbe, ter ima programsko opremo, ki omogoča odčitavanje delilnikov in delitve celotnih stroškov za toploto oziroma gorivo stavbe. V danem primeru je ta pravna oseba organ. Vendar te podatke ne pridobiva v okviru izvajanja koncesije oziroma gospodarske javne službe, ampak na podlagi pogodbenega razmerja, med etažnimi latniki in takratnim izvajalcem vgradnje delilnikov, od katerega je organ prevzel izvajanje te pogodbe obveznosti, vendar ne kot koncesijsko dejavnost. Ta dejavnost namreč ni obvezna dejavnost, saj Pravilnik določa, da če se etažni lastniki ne dogovorijo, je ključ delitve površina prostora (5. člen Pravilnika). Organ je pojasnil, da vsi zahtevani podatki izhajajo iz medsebojno sklenjenih pogodb med etažnimi lastniki posamezne večstanovanjske stavbe (odjemnega mesta) in takratnim distributerjem in izvajalcem gradnje delilnikov in niso podatki, ki jih organ ima na podlagi koncesijske dejavnosti. Te pogodbe o načinu stroškov delitve se med seboj razlikujejo, kar kaže na to, da ne gre za koncesijsko dejavnost, ampak izključno tržne dejavnost. Strošek letnega servisa katerega organ ločeno zaračunava odjemalcem ob izvedbi končnega poračuna, je določen v pogodbi in ne v tarifnem sistemu gospodarske javne službe. Organ je dalje pojasnil, da zahtevani podatki nastajajo pri dejavnosti, ki jo organ opravlja kot tržno dejavnost in se imenuje Vzdrževanje instalacij (SM260), pri tem gre za stroške odčitavanj delilnikov in izdelavo razdelilnikov (dejavnost je v predmetnih poročilih o poračunu porabe in stroškov toplote za ogrevanje v odjemni enoti označena v zadnji vrstici razdelka »Celotni stroški OE«). Organ je pojasnil še, da tudi iz Letnega poročila vodje »PE OSKRBA S TOPLOTNO ENERGIJO« za leto 2020, ki ga je organ izročil IP na ogledu, izhaja, da v sklopu tržnih storitev organ izvaja odčitavanje delilnikov stroškov ogrevanja, izdelava razdelilnikov stroškov ogrevanja in dostavo poročil odjemalcem in to so podatki, ki jih zahteva prosilec.

IP je ob tem vpogledal v Pravilnik, Akt o ustanovitvi in v Pogodbi o dobavi in sprejemu toplotne energije, načinu delitve in obračuna stroškov za toplotno energijo v večstanovanjski stavbi, ki ju je organ priložil ob odstopu pritožbe. Gre za primera pogodb, v katerih je določen način delitve stroškov med stanovanjske enote znotraj skupnega odjemnega mesta (stavbe). IP ugotavlja, da so te pogodbe, ki so jih etažni lastniki znotraj posamezne večstanovanjske stavbe sklenili za izvedbo načina delitve stroškov na osnovi dogovorjenega ključa, različne in, kot pojasnjuje že organ, se razlikujejo po načinu merjenja na skupnem merilnem mestu, po ključih ogrevane površine, po načinu delitve stroškov med odjemnimi enotami in tudi po vrsti oz. tehnologiji ugotavljanja deleža posamezne odjemne enote.

Upoštevajoč navedene ugotovitve je IP zaključil, da so zahtevane informacije oziroma podatki nastali na podlagi Pogodb, ki jih imajo etažni lastniki posamezne večstanovanjske stavbe, na katere se nanaša zahteva, sklenjene s takratnim distributerjem in izvajalcem gradnje delilnikov. Podatki, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo letni poračun, ki je predstavljen v predmetnih poročilih. S tem poračunom se ugotavljajo deleži posamezne odjemne enote na osnovi medsebojno sklenjene pogodbe in ne izmerjenih količin odjemnega mesta, ki je sicer podatek, ki ga organ pridobiva kot koncesionar. Iz tega sledi, da zahtevani podatki niso nastali v neposredni povezavi z zgoraj naštetimi delovnimi področji, ki spadajo pod izvajanje javne službe organa »distribucija toplote« (opomba IP, glej zgoraj obseg gospodarske javne službe “distribucija toplote«, kot jo določa peti odstavkom 4. člena Odloka o koncesiji). IP namreč ugotavlja, da se izvajanje predmetne javne službe organa glede zaračunavanja stroškov distribucije toplote, nanaša na stroške stavb kot celote, torej na odčitke skupnega merilnika toplotne energije, saj gospodarska javna služba organa obsega distribucijo toplotne energije, v smislu prenosa toplotne energije v obliki ogrevne vode po distribucijskem omrežju do odjemnega mesta, iz naprav daljinskega ogrevanja na območju občine. Odjemno mesto pa je skladno s Tarifnim sistemom za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj[15], definirano kot točka, kjer distributer toplote, pod pogoji za dobavo in odjem toplote, omogoča priključitev na distribucijsko omrežje in kjer odjemalec toplote prevzema dobavljeno energijo; med tem, ko je odjemna enota s toploto oskrbljeno stanovanje oziroma poslovni prostor odjemalca toplote, ki ima svojo šifro in za katero dobavitelj izstavlja račun. Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da so zahtevani podatki nastali pri izvajanju tržne dejavnosti organa, in sicer gre za »Vzdrževanje instalacij«, natančneje za odčitavanje radiatorskih delilnikov stroškov ogrevanja in izdelavo razdelilnikov stroškov ogrevanja in dostava poročil odjemalcem.

Vendar pa, upoštevajoč zgoraj pojasnjen širok obseg delovnega področja po ZDIJZ, zgolj na podlagi te ugotovitve IP (še) ni mogel zaključiti, da zahtevane informacije ne spadajo pod informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ. Kot pojasnjeno zgoraj, je namreč pojem delovnega področja organa po 4. členu ZDIJZ namreč bistveno širši od pojma javna služba oziroma od dejavnosti, ki jih kot javno službo organa definira Odlok o koncesiji, Pogodba o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrba s toplotno energijo in Akt o ustanovitvi organa.

Zato je pri presoji, ali zahtevane informacije, ki niso neposredno povezane z izvajanjem javne službe, kljub temu spadajo v delovno področje organa po ZDIJZ in kot take predstavljajo informacije javnega značaja, treba upoštevati pogoje, ki jih je postavilo Upravno sodišče RS v sodbah I U 902/2013-29, z dne 20. 5. 2015 (str. 7-8) in št. I U 1422/2015-18, z dne 30. 11. 2016 (str. 7-8)^[16], iz katerih izhaja, da je za odločitev, ali gre za informacije javnega značaja, treba poleg tega, ali je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, upoštevati tudi dejstvo, ali se je dejavnost, na katero se nanaša zahteva prosilca, izvajala tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe in da je bilo s prihodki iz te dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti. Breme, da to izkaže s konkretnimi podatki in dokazili, je v skladu s stališčem Upravnega sodišča RS na organu.

Upoštevajoč navedeno je IP v zvezi z zahtevanimi informacijami v nadaljevanju presojal, ali je organ s svojimi navedbami v izpodbijani odločbi, pojasnilih in navedbami na ogledu in camera, uspel izkazati obstoj navedenih treh pogojev.

Kot že pojasnjeno zgoraj, organ skladno z Odlokom o koncesiji (prvi odstavek 21. člena) poleg javne službe izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne službe. Navedena določba odloka je umeščena v člen, ki je naslovljen »Ločeno računovodstvo«.

Dalje iz Akta o ustanovitvi (26. člen) izhaja, da se dejavnosti podjetja financirajo:

s tarifo javne dobrine, ki jo uporabnikom zagotavlja podjetje,
z drugimi prispevki, taksami oziroma dajatvami, ki jih skladno z zakonom in tem aktom predpiše mestni svet ustanoviteljice ali državni organi,
iz namenskih sredstev proračuna ustanoviteljice (Mestne občine Ptuj, opomba IP),
iz državnega proračuna,
sredstev evropskih skupnosti,
s prodajo blaga in storitev, k jih nudi podjetje;
iz drugih virov.

V zvezi z razjasnitvijo dejanskega stanja, ali zahtevane informacije sodijo v javnopravno sfero organa ali v drugo dejavnost, ter kakšen je vpliv tržne dejavnosti na izvajanje javne službe v konkretnem primeru, je organ na ogledu in camera, navajal, da so prihodki iz dejavnosti odčitavanje delilnikov stroškov ogrevanja, izdelava razdelilnikov stroškov ogrevanja in dostavo poročil odjemalcem, pri katerih nastajajo zahtevni podatki, knjiženi ločeno, pod drugo stroškovno mesto od storitev gospodarske javne službe. Dejavnost, pri kateri nastajajo vsi zahtevani podatki, se imenuje Vzdrževanje instalacij (Stroškovno mesto 260), pri tem gre za stroške odčitavanj delilnikov in izdelave razdelilnikov, ta dejavnost pa je na poročilih, ki vsebujejo zahtevane podatke, označena v zadnji vrstici razdelka »Celotni stroški OE«. Organ je dalje poudaril, da se iz te dejavnosti ne financirajo dejavnosti gospodarske javne službe organa. To izhaja tudi iz poročila, ki ga organ pošilja Agenciji za energijo, ki ji mora sicer posredovati podatke za oblikovanje cen, ki izhajajo iz tarifnega sistema, med temi podatki pa ni tega stroškovnega mesta. Organ je pojasnil, da s prihodki vzdrževanja instalacij financira izboljšavo programske opreme za vgradnjo delilnikov in izobraževanje zaposlenih na področju tržnih storitev ter nabavo orodij za izvajanje tržnih storitev.

IP se je o teh navedbah organa prepričal z vpogledom v dokumenta »postavke financiranja«, ki predstavljajo izpis iz računovodskih izkazov organa in v naključen račun št. R19068945, ki predstavlja poračun ogrevanja za obdobje 1. 10. 2018 - 31. 5. 2019, ki mu jih organ izročil na ogledu in camera. Pri tem je iz postavk fakturiranja ugotovil, da je prihodek od tega računa v celoti knjižen pod tržno dejavnost z oznako KE90, konkretneje pod »Vzdrževanje inštalacij«, ki je označena šifro stroškovnega mesta KE03. Dalje je IP iz tabele računov, ki mu jo je izročil organ, skupaj s postavkami fakturiranja, ugotovil, da je postavka tržna dejavnost »Vzdrževanje inštalacij KE03« blokirana na računu »Komunalna energetika splošno KE00« in »Proizvodnja splošno KE01«, medtem, ko je odprt pri KE90, ki predstavlja tržno dejavnost organa na področju energetike.

Na podlagi vseh ugotovitev je IP zaključil, da je organ s sklicevanjem na Odlok o koncesiji, Akt o ustanovitvi, Pogodbo o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrba s toplotno energijo, Pravilnik in Letno poročilo vodje »PE OSKRBA S TOPLOTNO ENERGIJO« za leto 2020 ter z navedbami na ogledu in camera, ustrezno pojasnil, katere dejavnosti organ izvaja kot javno službo in katere kot tržno dejavnost. Dalje IP ocenjuje, da je na podlagi vseh pojasnil organa, po pregledu javnopravnih predpisov, ki urejajo delovno področje organa in pogodb, mogoče ugotoviti, da sta tako obseg javne službe kot tudi obseg tržne dejavnosti v konkretnem primeru povsem jasno razdeljena. V zvezi zahtevanimi podatki pa je mogoče ugotoviti, da so nastali na podlagi pogodb o dobavi in sprejemu toplotne energije, načinu delitve in obračuna stroškov za toplotno energijo v večstanovanjski stavbi, kot jih predvideva Pravilnik, in kot taki predstavljajo podatke, ki so nastali v okviru tržne dejavnosti organa »Vzdrževanje inštalacij«, da organ poslovanje v zvezi z njo,(torej prihodkov organa od te dejavnosti) vodil ločeno od poslovanja javne službe in da s tem prihodki od teh dejavnosti ne ovirajo delovnega procesa v zvezi z dejavnostmi, ki jih organ izvaja na področju opravljanja javne službe in da so prihodki od teh dejavnosti v celoti knjiženi na račun tržnih dejavnosti, kar pomeni, da so v celoti namenjeni financiranju tržne dejavnosti. Posledično so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na izkazovanje prihodkov od teh dejavnosti v računovodskih izkazih, neutemeljene. Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da zahtevani podatki niso v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa (tj. javne službe), kar posledično pomeni, da tudi dokumentacija, ki je predmet zahteve prosilca, ne izvira iz delovnega področja organa. To pa pomeni, da zahtevana dokumentacija ne izpolnjuje vseh treh kriterijev za opredelitev informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ in torej ni informacija javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Ob tem IP še poudarja, da se strinja s prosilcem glede nujnosti transparentnega delovanja organa na področju distribucije toplote, vendar pojasnjuje, da je ta zagotovljena z dostopom do podatkov, ki sodijo v sfero s tem povezane gospodarske javne službe, ki jo opravlja organ. Podatke, ki izvirajo iz javnega področja njegovega delovanja, torej odčitke skupnega merilnika toplotne energije, kakor tudi stroške stavb kot celote, je organ prosilcu že posredoval v preteklih prosilčevih zahtevah, poslani so mu bili tudi analitični izračuni deleža njegove odjemne enote po posameznih mesecih za ogrevalno sezono 2019/2020. Kot dokaz je izpodbijani odločbi priložil poslan izračun, IP pa ugotavlja, da prosilec temu dejstvu, da je te podatke prejel, ne nasprotuje.

Ker torej zahtevane informacije ne predstavljajo informacije javnega značaja, presoja pravilnosti odločitve organa, da je v zvezi z njimi podana izjema notranjega delovanja in varstva osebnih podatkov, ni potrebna oziroma bi bila celo nezakonita. Posledično so neupoštevne pritožbene navedbe vezane na presojo teh dveh izjem s strani organa. Do te presoje namreč lahko pride šele, ko je ugotovljeno, da zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Prav tako so neupoštevne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na samo metodologijo izračuna oziroma prikaza zahtevanih podatkov. Glede tega IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, pravilnost njegovega poslovanja ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo informacijo javnega značaja, in če ali v zvezi z njo obstajajo izjemo od prostega dostopa.

Informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ

Ker je v obravnavani zadevi nesporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja tudi kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava in ker, kot je nakazalo Upravno sodišče RS v sodbi I U 1439/2015-15 z dne 10. 6. 2016, je v primerih, ko je v zvezi z zahtevanimi informacijami izkazano, da je organ tržno dejavnost opravljal v skladu s predpisi in je bilo s prihodki od te dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, in zato zahtevanih informacij ni mogoče obravnavati po 4. členu ZDIJZ (kot v obravnavanem primeru), treba presojati tudi, ali je organ skladno z osmim odstavkom 1. a člena ZDIJZ dolžan posredovati informacije iz 4.a člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju opravil tudi to presojo.

Pri tem je IP ugotovil, da zahtevani podatki, po definiciji stvari, ne predstavljajo razpolaganja s stvarnim premoženjem organa, niti kateregakoli drugega pravnega posla, ki jih določa prvi odstavek 4. člena ZDIJZ, zato organ teh informacij ni dolžan razkriti na podlagi in v obsegu iz 6. a člena ZDIJZ.

Sklepno

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa, da zahtevani podatki ne sodijo v delovno področje organa v smislu določb ZDIJZ, pravilna, zato je, s I. točko izreka te odločbe, v tem delu pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil. V delu, kjer je IP ugotovil napačno presojo organa glede vrste prosilčeve zahteve in pomanjkljivosti v postopku, pa je IP pritožbo zavrnil, na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka 248. člena ZUP.

K II. točki izreka :

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz II. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, Št. 7/08,10/12,13/13,15/13,5/14 in spremembe.

[2] Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/13, 9/14, 11/16, 14/17, 1/18 in 1/20.

[3] Uradni list RS, št. 82/15, 61/16.

[4] Uradni list RS, št. 113/2006 z dne 6. 11. 2006.

[5] Tako tudi odločbe IP, npr. odločbi št. 090-135/2020 z dne 12. 10. 2020 in št. 090-177/2020 z dne 23. 10. 2020.

[6] Dostopno na spletni strani Državnega zbora: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/2beb544a6dce67cf4cd891ad9db5bbaf12b9d1b853bff30f8f00baa34e6c9cda

[7] V praksi se kot primeri ponovne uporabe informacij pojavljajo npr. uporaba meteoroloških podatkov za izdelavo aplikacije za mobilni telefon, ki uporabnika redno obvešča o tem, kakšno bo vreme na območju, kjer se nahaja;

uporaba podatkov iz zdravstva za izdelavo iskalnika najbližjega splošnega zdravnika, specialista, ambulante, lekarne, zobozdravnika; uporaba podatkov iz poslovnega ali sodnega registra za izdelavo bonitetnih poročil ali aplikacij o poslovnih podatkih pravnih oseb, npr. »bizi.si«;"kam so šli moji davki" in podobne aplikacije, ki izračunajo, koliko evrov iz vnesene bruto plače posameznika se nameni za različna področja - zdravstvo, socialo, šolstvo, vojsko, okolje,…

[8] Npr. v dokumentu št… . se prekrije … in podobno.

[9] Organ je pojasnil, da gre za podatke več odjemnih mest in da imajo lahko posamezna odjemna mesta določene specifike (odštevalni merilniki, ..). To lahko pomeni bistveno časovno obremenitev, posledično tudi stroškovno. Že same poizvedbe po podatkih in priprava osnovnih simulacij obračuna v Excelu je časovno zamudno opravilo. Za ta del ocenjuje cca. 5 dni po posameznem odjemnem mestu, kajti gre za več kurilnih sezon. Prosilec zahteva podatke za 5 odjemnih mest.

[10] Tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002.

[11] Ta register vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

[12] SM je oznaka za stroškovno mesto, opomba IP.

[13] Npr. sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, sodbe Upravnega sodišča RS, I U 1422/2015-18 z dne 30. 11. 2016, I U 899/2016-44 z dne 5. 2. 2019 in I U 902/2013-29, z dne 20. 5. 2015.

[14] Gre za Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli

[15] Uradni vestnik Mestne občine Ptuj , št. 13/2006 z dne 29. 11. 2006.

[16] V teh zadevah je šlo za dostop do podatkov javnih zavodov - Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru.