prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport

POVZETEK:

Prosilec je od organa želel prejeti dokumente, povezanih z izvajanjem inšpekcijskega postopka. Organ je zahtevo delno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov in tajnosti vira. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ pravilno izvedel delni dostop ter da je prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente. Pritožbo prosilca je zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-162/2021/6

Datum: 23. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 11. 5. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za šolstvo in šport, Linhartova 7a, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-12-2021/5 z dne 28. 4. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 11. 5. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za šolstvo in šport, št. 090-12-2021/5 z dne 28. 4. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 29. 3. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje vseh informacij javnega značaja, povezanih z izvajanjem inšpekcijskega postopka v OŠ Stražišče Kranj v zvezi s postopkom imenovanja ravnatelja, ki ga je organ zaključil v zadnjem mesecu dni. Izrecno je zaprosil za vse dokumente, ki jih je v povezavi s tem postopkom organ prejel in/ali ustvaril od prejema pobud do zaključka postopka. Informacije je želel prejeti v elektronski obliki. Dodatno je želel prejeti še vse popise relevantnih zadev (zahtevek z dne 31. 3. 2021).

Organ je z odločbo, št. 090-12-2021/5 z dne 28. 4. 2021, zahtevo prosilca delno zavrnil, še prej pa 1. 4. 2021 izdal sklep o podaljšanju roka za odločanje, št. 090-12-2021/4. Med postopkom je prosilca pozval, ali želi v zvezi z zahtevo prejeti tudi vse dokumente iz postopka, št. 0611-6/2021, ki se nanaša izključno na dokumente s strani pobudnika in odgovore v zvezi s tem. Pozivu je priložil popis zadeve. Prosilec je 31. 3. 2021 odgovoril, da želi posredovanje tudi teh dokumentov, vključno s popisom zadev tudi glede ostalih postopkom, povezanih z vsebino njegove zahtevka. Zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in vira prijave po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ je organ v celotni zadevi 0611-6/2021 zavrnil dostop do osebnih podatkov pobudnika (ime in priimek, naslov, elektronski naslov), besedilo iz pobude in prejetih odgovorov, kjer pobudnik podaja osebno zaznavo do predmeta obravnave, se opredeljuje do postopka, podaja osebni pogled na problematiko ter do prve, druge, tretje, četrte, osme in devete priloge pobude in poimenovanja prilog v celotni zadevi (prva alineja 1. točke odločbe). Zaradi varstva osebnih podatkov je na dokumentu, št. 0613-8/2021/6, prekril datum, kraj rojstva, starost in naslov fizične osebe (druga alineja 1. točke izreka odločbe). Odločil je tudi, da stroški postopka niso nastali (2. točka izreka odločbe). V obrazložitvi je organ pojasnil, da so bili prosilcu posredovani vsi zahtevani dokumenti z izločenimi podatki in prilogami, ki bi lahko sami po sebi ter v kombinacijah omogočili popolno določljivost posameznika oz. posameznice. Organ je pojasnil, da prosilcu prav tako ni posredoval prilog, ki so prosto dostopne na spletni strani OŠ Stražišče, in sicer zapisniki sej sveta zavoda in poslovnik zavoda. V tem delu je prosilca seznanil, kje se dokumenti nahajajo.

Prosilec se je 11. 5. 2021 zoper odločbo organa, št. 090-12-2021/5 z dne 28. 4. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), pritožil, češ da organ po njegovi oceni ni dosledno upošteval, da varovani podatki niso prosto dostopne informacije javnega značaja. Menil je, da je v okviru postopka po ZDIJZ posredoval tudi podatke, iz katerih je mogoče prepoznati prijavitelja (npr. na podlagi poznavanja določenih okoliščin, zapisov organa itd.), pa čeprav se je organ v dokumentih trudil prekriti vsebino, iz katere bi se dalo razbrati identiteto prijavitelja. Tako je domnevno organ npr. želel prikriti dejstvo, da je pobudnik član Sveta zavoda OŠ Stražišče in je zato zavrnil dostop do večine prilog pobudnika. Kljub temu je dovolil dostop do nekaterih prilog, iz katerih pa je še vedno precej lahko sklepati, da pobudnik prihaja iz vrst Sveta zavoda. Organ je namreč dovolil dostop do natanko tistih okrožnic ministrstva, ki so jih kot gradivo za seje prejeli člani. Ko k tej ugotovitvi dodamo še razkriti podatek s prve strani posredovanega gradiva, da pobudnik prihaja iz vrst staršev ali skrbnikov, se izbor potencialnih pobudnikov še dodatno zoži. Domnevo, da pobudnik prihaja iz vrst članov Sveta zavoda, je po mnenju prosilca mogoče razbrati tudi iz posredovanega zapisnika, kjer je inšpektorica povzela informacije iz pobude in jih organ ni prekril. Pritožbeni organ je zaprosil, da podrobno preveri celotno posredovano gradivo in presodi, katere informacije javnega značaja so resnično prosto dostopne in katere ne ter ali je organ ob tem ustrezno postopal v smislu varovanja varovanih podatkov. Prosilec je oporekal tudi obsegu posredovanih dokumentov, saj je menil, da organ v zahtevku ni obravnaval vseh. Manjkajo npr. dokumenti, ki si jih je organ v zvezi s tem postopkom izmenjal z Arnesom, UL FDV Centrom za družboslovno informatiko, MIZŠ itd. Podvomil je tudi, ali organ resnično ne razpolaga še s kakšnim dokumentom, ki ga je ustvaril ali pridobil v zvezi z dvema obiskoma šole (razen zapisnikov), npr. dokument o najavi obiska. Iz zapisnika izrednega inšpekcijskega nadzora, št. 613-81/2021/1 z dne 13. 1.2021, izhaja, da je šola inšpektorici predložila pooblastilo ravnatelja za zastopanje z dne 13. 1. 2021, ki ga med posredovanim gradivom ni. Inšpektorat je v dopisu, št. 0613-81/2021/4 z dne 22. 1. 2021, pozval predsednico sveta zavoda k obravnavi njegovega predloga in jo prosil, naj ga v roku tri dni po sprejeti odločitvi pisno obvesti. Tega obvestila v posredovani dokumentaciji ni. Zaprosil je tudi, da mu organ pojasni, zakaj mu je poslal dokumente o volitvah predstavnikov zaposlenih in staršev v svet zavoda za mandat 2021-25, prosilec je namreč zahteval dokumente v zvezi s postopkom imenovanja ravnatelja.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-12/2020/ z dne 14. 5. 2021, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Prosilec je 20. 5. 2021 na IP naslovil dodatne argumente v zvezi z obstojem zahtevane dokumentacije. V dopisu je izpostavil prošnjo, da IP v pritožbenem postopku preveri, ali organ razpolaga z dokazilom o posredovanju izjasnitve OŠ Stražišče z dne 25. 1. 2021. IP je dodatne navedbe prosilca posredoval organu v izjasnitev, glede česa je 10. 6. 2021 prejel odgovor. Iz dopisa organa, št. 090-12/2021/10 z dne 8. 6. 2021, je razvidno, da je organ prosilcu posredoval tudi sporočilo oz. dokazilo o oddaji dokumenta.

Prosilec je 11. 6. 2021 na IP ponovno naslovil pomisleke glede posredovanja vseh zahtevanih dokumentov. V dopisu je navedel, da iz dokumenta, ki ga je prejel včeraj, izhaja, da je zavezanec za nadzor v inšpekcijskem postopku organu odgovor in prilogo poslal z elektronsko pošto. Te elektronske pošte pa mu organ doslej še ni poslal. Obenem pa mu do nje z odločbo ni zavrnil dostopa. Zaprosil je, da IP ugotovi, zakaj mu organ še vse do danes ni posredoval zahtevane elektronske pošte, ki jo je prejel od OŠ Stražišče in poskrbi, da jo bo organ posredoval skladno z njegovim zahtevkom in ZDIJZ.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Iz pritožbenih navedb izhaja, da prosilec dvomi v navedbe organa, da mu je v zvezi z njegovo zahtevo z dne 29. 3. 2021 posredoval vse zahtevane dokumente ter da je pri prekrivanju varovanih podatkov ravnal pravilno. Tako je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ prosilcu posredoval vso zahtevano dokumentacijo, upoštevajoč varstvo osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in tajnosti vira po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ.

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej, ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

Organ je v postopku ugotovil, da razpolaga z zahtevano dokumentacijo, zato jo je prosilcu ob upoštevanju varstva osebnih podatkov in tajnosti vira, tudi posredoval. Organ v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil zahtevanih dokumentov (čeprav je zatrjevane izjeme vezal na posamezne dokumente), zato je IP v tem delu postopek dopolnil in na podlagi sklicevanja organa in priloženih dokumentov ob odstopu pritožbe (dopis, št. 090-12/2020/ z dne 14. 5. 2021) ugotovil, da so predmet zahteve z dne 29. 3. 2021 dokumenti iz treh upravnih zadev, ki jih organ vodi pod opr. št. 0611-6/2021, 0611-738/2020 in 0613-8/2021. Ob odstopu pritožbe je organ IP posredoval zahtevane dokumente, in sicer:

• vse dokumente zadeve, št. 0611-6/2021, ki se nanašajo na pobudo za nadzor zaradi nepravilnosti pri postopku imenovanja ravnatelja. Iz popisa konkretne zadeve je razvidno, da so v zadevi vodeni dokumenti od zaporedne številke 1 do 11. IP je na podlagi pregleda razpoložljivega dokumentarnega gradiva ugotovil, da so bili vsi dokumenti iz zadeve, št. 0611-6/2021, prosilcu tudi posredovani (ob upoštevanju varstva osebnih podatkov in tajnosti vira) skupaj s popisom zadeve, ki jo je prosilec zahteval naknadno;
• vse dokumente zadeve, št. 0611-738/2020, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti pri pridobivanju mnenja zaposlenih v OŠ pri zbiranju ravnatelja. Iz popisa konkretne zadeve je razvidno, da so v zadevi vodeni dokumenti od zaporedne številke 1 do 2. IP je na podlagi pregleda razpoložljivega dokumentarnega gradiva ugotovil, da so bili vsi dokumenti iz zadeve, št. 0611-738/2020, prosilcu tudi posredovani skupaj s popisom zadeve, ki jo je prosilec zahteval naknadno;
• vse dokumente zadeve, št. 0613-8/2021, ki se nanašajo na postopek imenovanja ravnatelja. Iz popisa konkretne zadeve je razvidno, da so v zadevi vodeni dokumenti od zaporedne številke 1 do 9. IP je na podlagi pregleda razpoložljivega dokumentarnega gradiva ugotovil, da so bili vsi dokumenti iz zadeve, št. 0613-8/2021, prosilcu tudi posredovani (ob upoštevanju varstva osebnih podatkov) skupaj s popisom zadeve, ki jo je prosilec zahteval naknadno.

Po 32. členu Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18,14/20 in 167/20), ki ureja način urejanja dokumentarnega gradiva, je določeno, da se delo organov dokumentira z ustreznim zapisom: dokumentom, zaznamkom ali pisarniško odredbo tako, da je mogoče delo pozneje pregledovati, preverjati njegovo pravilnost, pravočasnost in kakovost izvajanja, dokazovati dejstva in ohraniti zapise za znanost in kulturo ali za pravno varnost pravnih in fizičnih oseb. Delo v organu pa mora biti organizirano tako, da se vsako dokumentarno gradivo nemudoma evidentira. Po pregledu in primerjavi vseh popisov zadev, ki vsebujejo zaporedno številko vsakega dokumenta v zadevi, kratko vsebino dokumenta in datum dokumenta, celotni prejeti dokumentaciji vseh zadev ter posredovani dokumentaciji prosilcu (z izločenimi podatki, kot izhaja iz izpodbijane odločbe), ni dvoma, da je organ prosilcu posredoval vse evidentirane dokumente po zaporednih številkah, kot so navedene v popisih zadev in se skladajo z zaporednimi številkami na posredovanih dokumentih. Pritožbene navedbe glede neposredovanja zahtevanih dokumentov tako niso utemeljene. Prosilec je v pritožbi izrecno izpostavil, da manjkajo dokumenti, ki si jih je organ v zvezi s tem postopkom izmenjal z Arnesom ter UL FDV Centrom za družboslovno informatiko, dokument o najavi obiska, pooblastilo ravnatelja za zastopanje z dne 13. 1. 2021 in obvestilo predsednice sveta zavoda o obravnavi predloga inšpektorata. Pri pregledu evidence dokumentarnega gradiva, ki se vodi v elektronski obliki v informacijskem sistemu za vodenje evidence dokumentarnega gradiva in kamor se evidentira dokumentarno gradivo, ki ga organ prejme ali nastane pri njegovem delu, IP ni zaznal nobenih drugih dokumentov, kot tistih, ki jih je prosilec sicer prejel in je organ torej o njih odločal. IP izrecno izpostavlja dokument, št. 0613-81/2021/5, ki je bil prosilcu izkazano posredovan, čeprav s pritožbenimi navedbami zatrjuje nasprotno. Dodatnih dokumentov, o katerih organ po navedbah prosilca naj ne bi odločal, v posredovanih zadevah, št. 0611-6/2021, 0611-738/2020 in 0613-8/2021, ni. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument, s katerim ne razpolaga oz. da mu poda dodatna pojasnila glede neobstoja dokumenta. Prosilec se je pri svojem prepričanju o obstoju zahtevanih dokumentov sicer skliceval na vsebino posredovanih dokumentov, češ da je iz njih razvidno, da bi morali obstajati še dodatni dokumenti, vendar se te prosilčeve domneve niso potrdile za resnične. Prosilec je tako domneval, da mora biti v zadevi 0613-8/2021 vodeno tudi pooblastilo ravnatelja za zastopanje z dne 13. 1. 2021, kot je to razvidno iz zapisnika, česar IP ni mogel potrditi. Da dotični dokument res ne obstaja v evidenci dokumentarnega gradiva, je IP sklepal na podlagi dodatnega vpogleda v vsebino samega zapisnika, kjer so navedeni dokumenti, ki so bili uradni osebi predloženi na vpogled, kar pa nujno ne vodi v zaključek, da so tudi priloženi samemu zapisniku. To se je izkazalo tudi s pregledom prejete dokumentacije, kjer ni razvidno, da bi bilo v zadevi vodeno tudi navedeno pooblastilo, kar pomeni, da organ z dokumentom ne razpolaga. Prav tako k dokumentarnemu gradivu nista dodatno evidentirani prilogi k dokumentu, št. 0613-81/2021/8, čeprav sta sicer v dokumentu izrecno navedeni. IP poudarja, da v pritožbenem postopku dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti, smotrnosti ali pravilnosti ravnanja organa glede evidentiranja dokumentov v sistemu dokumentarnega gradiva pri posamezni zahtevani dokumentaciji, hkrati pa je iz prejete dokumentacije razvidno, da organ z dodatnimi dokumenti v okviru navedenih zadev ne razpolaga.

Dodatne argumente prosilca z dne 20. 5. 2021 je IP posredoval organu v izjasnitev. Iz odgovora z dne 8. 6. 2021 (ki ga je organ naslovil tudi na prosilca) je razbrati, da organ iz  prvotne prosilčeve zahteve z dne 29. 3. 2021 ni razbral, da bi prosilec poleg posameznih dokumentov in prilog želel prejeti tudi dokazilo o oddaji ali prejemu dokumenta, zato mu je naknadno posredoval tudi izrecno izpostavljeno zahtevo prosilca z dne 20. 5. 2021, da želi prejeti tudi spremno elektronsko sporočilo, s katerim je bil posredovan dokument, št. 0613-81/2021/5 z dne 25. 1. 2021. Glede na to, da je bila prosilčeva zahteva postavljena zelo široko, v smislu »vse dokumente«, pri čemer se po Slovarju slovenskega knjižnega jezika definicija dokumenta nanaša na listino, listina pa pomeni »v posebni obliki sestavljen in potrjen zapis o dogodku«, bi prosilec glede posredovanja posameznih dokazil, iz katerih se vidi, kdaj je bil dokument poslan, kdo ga je poslal oz. iz katerega elektronskega naslova, moral izrecno zahtevati. Navsezadnje prosilec točno ve, h katerim informacijam izrecno stremi in jih tudi želi prejeti, tako da je zahtevek »vse dokumente« toliko ohlapen, da organ pod tako postavljeno zahtevo nehote ni zaznal tudi posameznih vročilnic ali splošnih spremnih dopisov. Da je temu tako, je razvidno tudi iz odgovora organa z dne 8. 6. 2021. Iz navedenega odgovora pa prav tako izhaja, da organ nima zadržkov tovrstnih dokazil posredovati, zato se mora prosilec z dodatnimi zahtevki za pridobitev dodatnih informacij obrniti neposredno na organ. Tudi IP je kot predmet zahteve z dne 29. 3. 2021 prepoznal zgolj posamezne dokumente, ki so razvidni iz popisa konkretnih zadev, in o dokazilih in vročilnicah (ki jih je organ posredoval ali ne), ni odločal. Pritožbeni organ namreč ne sme odločati preko zahtevka, kar je tudi stališče Upravnega sodišča (npr. sodba, št. I U 817/2015).

Glede pritožbenih navedb, da je organ razkril identiteto prijavitelja oz. pobudnika inšpekcijskega nadzora zaradi nepravilnosti pri postopku imenovanja ravnatelja, je IP ugotovil, da so neutemeljene. Po pregledu dokumentacije, ki jo je organ posredoval prosilcu, se je IP prepričal, da so bili iz nje izločeni vsi podatki, ki po členu 4(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov[1] izrecno ustrezajo definiciji osebnega podatka. Po navedenem členu je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Tako posameznika v zvezi z zahtevo - ki ni bila postavljena z imenom in priimkov fizične osebe in glede česar je že Upravno sodišče odločilo, da v takih primerih anonimizacija ne more biti uspešna - in posredovano dokumentacijo - v kateri so vsi izrecni identifikatorji izločeni - ni mogoče neposredno identificirati. Glede posredne identifikacije posameznika pa IP pojasnjuje, da zaradi njene relativnosti organ ni dolžan vedeti, še manj pa sklepati, katera znanja ima prosilec, s katerimi bi lahko prišel do identifikacije določenega posameznika, niti s katerimi drugimi podatki, vedenji, pridobivanji dodatnih informacij, bo prosilec operiral, da bo z njimi in dodatnim uparjanjem vseh (tako ali drugače) dostopnih informacij prišel do razkritja določenega posameznika. To odgovornost v takem primeru nosi prosilec sam. Tako ima npr. svet javnega zavoda 11 članov, od tega so 3 člani predstavniki staršev, kar pomeni, da posameznik ne more biti konkretno določljiv na podlagi izpostavljenih domnev prosilca brez dodatnih informacij, ki so npr. poznane samo prosilcu zaradi njegovih osebnih okoliščin in o katerih lahko posamezni organ samo špekulira, kar pa v postopku po ZDIJZ ni dovoljeno. S tem bi namreč sprostili široko polje diskrecijske pravice glede prostega dostopa do informacij javnega značaja, s čimer bi zaobšli namen ZDIJZ iz 2. člena, ki je v odprtem in preglednem delovanju organov.

Glede domnevno preveč posredovane dokumentacije (prosilcu ni jasno, zakaj je prejel tudi dokumente o volitvah predstavnikov zaposlenih in staršev v svet zavoda za mandat 2021-25) ni bilo poseženo v prosilčeve pravice (npr. da bi mu bili zaradi tega zaračunani stroški ali da ne bi prejel vseh zahtevanih dokumentov), zato je IP tovrstne pritožbene navedbe štel za irelevantne. Ker se načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza na pojasnila in razlage, pa IP tudi ni mogel slediti pritožbeni navedbi, naj mu organ pojasni, zakaj mu je posredoval navedene dokumente.

IP je zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Ker IP ni imel razloga, da bi dvomil v ravnanje organa, da je prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente glede na njegovo zahtevo z dne 29. 3. 2021, je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno (1. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106, št. L 127 z dne 23. 5. 2018)