prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal zavrnilno odločbo organa, s katero je ta prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij iz razloga zlorabe pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da zahteva prosilca vsebuje številne negativne vrednostne sodbe glede uradnih oseb organa in nekaterih tam konkretno navedenih posameznikov, ki so kot take žaljive in nespoštljive. Posledično je IP zaključil, da je zahteva prosilca šikanozna in da je organ postopal pravilno s tem, ko jo je zaradi zlorabe zavrnil.  

ODLOČBA:

Številka: 090-141/2021/2

Datum: 26. 5. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilec), z dne 8. 4. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-1/2021-82 z dne 15. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 8. 4. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-1/2021-82 z dne 15. 3. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 12. 2. 2021 na organ naslovil sledečo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja: »Kamorkoli se Človek obrne materialni dokaz na materialni dokaz o kretenskem delovanju pro/udbovskih zavržnih zanikrnih oblastnikov v njim lastnem kriminalno zločinskem psiho/fizično/finančnem uničevanju/ubijanju družine ….! Če bi bilo kaj pravice, bi pro/udbovsko skorumpirana oblastna golazen organizirane hudodelske kriminalno zločinske združbe zbrane znotraj ….. - z lahkoto odsedela kakšno leto na zaprtem oddelku Doba, vse po predhodno opravičeni prekinitvi rednega delovnega razmerja. V zaprosilo …. št. 0612-109/2011/1 z dne 28. 9. 2011, naslovljenem na DORS, ki ga je pripravil notorično lažnivi direktor inšpekcije za prostor …., so/podpisala pa glavna inšpektorica …., so navedena naslednja zanimiva dejstva, vse po tistem, ko je dobil 'porcijo1 v obliki odločbe MOP z dne 16. 9. 2011, ki enoznačno potrjuje nezakonitost! porušitve vseljenega sinovega doma na …. v Ljubljani - zaključni stavek 1. odst. na str. 1, citat: Namreč, v nadaljevanju opisana situacija je bila ugodno rešena v korist zavezancev in v škodo javne koristi, saj gre nedvomno za nedovoljeno gradnjo, prav tako pa so nastale že posledice na gospodarskem področju (stroške izvršbe je ….. že poravnal iz proračunskih sredstev). Posledično velja, da se je notorični lažnivec …. že leta 2011 zavedal, da je totalno zajebal z arbitrarnim naročilom nezakonite! porušitve, ob tem pa je še 4.10. 2019 uradno pisno lagal, da je bila predmetna rušitev zakonita! V predzadnjem odst. na strani 2 je v prvi alineji predmetnega zaprosila zapisano, citat: v 1. točki izreka sklepa je med drugim navedeno, da je odločba (z dne 19. 1. 2004) postala dne 13. 2. 2004 izvršljiva in se dovoli njena izvršitev. Mimogrede: kar dokazano ni res, saj je predmetna odločba z dne 19. 1. 2004 de-facto! totalno invalidna, ker zavezanca v izreku in obrazložitvi napotuje na rušitev tujega objekta na tuji parceli! Še več, zoper predmetno totalno invalidno odločbo I…. št. 3562-72/04-MT-4 z dne 19. 1. 2004, je bilo v odprtem roku dne 27. 2. 2004 vloženo pravno sredstvo na katerega je prvostopenjski organ ….odgovoril, vse v zlorabi zakonsko predpisanih pooblastil drugostopenjskega organa RS MOP (240. do 245. čl. ZUP) - šele po pol sedmem! letu s sklepom z dne 23. 9. 2010, vse v situaciji, ko nekateri zanikrni oblastni pravni alfabeti predmetni de-facto! še vedno nepravnomočni totalno invalidni odločbi …. z dne 19. 1. 2004 pripisujejo izvršilni naslov, pravnomočnost in dokončnost že v letu 2004, kar nikakor ne vzdrži trezne presoje vsake osebe, ki deluje na IQ, ki vsaj za nekaj pik presega 80 točk. V zaključnem odstavku na strani 4 je v predmetnem zaprosilu zapisano, citat: Navedena odločitev je torej v nasprotju z varovanjem javne koristi, kar se prioritetno zasleduje v inšpekcijskih postopkih, prav tako pa ima negativni finančni vpliv na proračunska sredstva. V kolikor štejete, da je tožba smiselna, prosimo, da po predhodno pridobljenem pooblastilu, državni pravobranilec tožbo tudi vloži. In potem je sledila 'bomba' v obliki popolne zavrnitve! bolnih pričakovanj notorično lažnivega …. in z njim kompatibilne …., ki je zabeležena v zavrnilnem! uradnem strokovnem pravnem mnenju DP št. U-A30-3163/2011-4-v z dne 7. 10. 2011, katerega sta navedena oblastna skorumpiranca v njima lastni goljufiji (kaznivo dejanje po 211. čl. KZ-1) skrila/zatajila pred inšpekcijskim zavezancem, vse skupaj tudi z drugim tovrstnim zavrnilnim! uradnim strokovnim pravnim mnenjem DP št. U-A30-3163/2011-6 z dne 17. 10. 2011. Posledično velja, da sta se notorični lažnivec …. in z njim kompatibilna …. že leta 2011 zavedala, da je notorični lažnivec …. totalno zajebal z arbitrarnim naročilom nezakonite! porušitve vseljenega sinovega doma, ob tem pa je še 4. 10. 2019 uradno pisno lagal/zavajal/goljufal, da je bila predmetna rušitev zakonita! Kakorkoli, moraš biti res kronani kreten, da se na tako primitivno idiotski način ujameš v sebi lastno goljufijo/laž/zanikanje - skoraj za proučevanje na za to primerni kliniki. Kakorkoli, glede na to, da se notorično lažnivi …. in z njim kompatibilna …. v predmetnem zaprosilu naslovljenem na DORS sklicujeta na škodo javne koristi in varovanje javne koristi, vse ob zavedanju, da je njun aparatčik iztok rus nezakonito! porušil vseljen sinov dom (navedba …: 'stroške izvršbe je …. že poravnal iz proračunskih sredstev. 'kar ima negativni finančni vpliv na proračunska sredstva.'), vse na udbo/fašistični način, kot ga ni videla ne RS, ne SRS, vas vljudno prosim, da me v kontekstu ZDIJZ opremite s fco izvedenega testa predmetne škode javne koristi na katerega se v nasprotju s 26. čl. Ustave RS uradno sklicujeta podpisnika vašega zaprosila št. 0612-109/2011/1 z dne 28. 9. 2011 in fco izvedenega testa predmetnega varovanja javnega interesa. Glede na včerajšnji intervju dr. Mateja Avblja na TV SLO1, kjer je izpostavil ne-prevzemanje odgovornosti za oblastne zločine nad posamezniki, ki jim je zanikrna pro/udbovska oblast z nezakonitim delovanjem uničila življenje in glede na to, kar je v zadnjem desetletju! zanikrna pro/udbovska oblast storila družini …. - v preziru do zanikrnih pro/udbovskih oblastnikov z lahkoto lahko zapišem: mrš, golazen udbovska, da vam crkne vse kar imate radi. Glede na to, da imate nepremostljive probleme z uradno dokumentirano materialno resnico, ki jo v vam lastni psiho percepciji dojemate kot šikaniranje, vas posebej opremljam z uradnim dokazom maloumno notorično lažnivega …..».

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-1/2021-82 z dne 15. 3. 2021, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je uradna oseba ob pregledu vloge ugotovila, da je vsebina šikanoznega značaja, ker prosilec v njej žali organ, uradno osebo in druge javne uslužbence (npr. navedbe: pro/udbovsko skorumpirana oblastna golazen organizirane hudodelske kriminalno zločinske združbe zbrane znotraj ….; notorično lažnivi ….; mrš, golazen udbovska, da vam crkne vse kar imate radi, itd.), zato se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, skladno s 5. odstavkom 5. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu lahko izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu, oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Šikanozne so tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse (sodba Upravnega sodišča RS, II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017). Presoja šikanoznosti za zavrnitev zahteve pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi, upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja z osnovnimi standardi izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem upravnem postopku. Nihče, tudi javni uslužbenec, ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljive ali celo vulgarne narave (odločba IP št. 090-32/2021/2 z dne 4. 3. 2021). Organ še dodaja, da tudi iz 1. odstavka 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju izhaja, da organ ne odgovarja na šikanozne dopise.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 8. 4. 2021 vložil pritožbo. V njej navaja naslednje: »Kategorično prerekam zavrnilno odločbo. Intelektualno podhranjeno izhodišče predmetne referentke …., da želim kot prosilec šikanozno škodovati organu/…. na različne načine nima stične točke z materialnimi dejstvi! Vsaka zdravorazumska oseba, ki bo prebrala 125-stransko negativno revizijo Računskega sodišča št. opr. št. 320-9/2012/109 z dne 28. maja 2015, kjer je Računsko sodišče RS v samem povzetku negativnega revizijskega poročila enoznačno zapisalo kriminalno zločinsko delovanje …., bo enoznačno! ugotovila, da ….. po 30-ih letih samostojne RS de-facto! ne izvaja predpisane zakonodaje, s čimer vse se vsem inšpekcijskim zavezancem kršijo človekove/ustavno zagotovljene/zajamčene pravice enakosti pred zakonom (op.a. 14. čl. Ustave RS), kar vse je enoznačno potrjeno v praksi ne/delovanja I….. Posledično je moje delovanje zgolj poskus moje skromne pomoči, da se …. pomaga, da se dvigne/postavi na temelj zakonitega delovanja, kjer ….. ne bo več deloval po 30-letnem nezakonitem principu, da je »rešitev zadeve odvisna samo in le od imena/priimka inšpekcijskega zavezanca«, kjer … ne bo več permanentno kršil človekovih pravic vsem inšpekcijskim zavezancem, kot to počne že celih 30 let, kar je dokončno! potrdilo/izpostavilo tudi Računsko sodišče RS...odvisna samo in le od imena/priimka inšpekcijskega zavezanca«. sposoben kakršnegakoli (treznega/realnega) pravnega premisleka, je prepuščeno v razmislek zdravorazumskim Ijudem, kjer dokazano velja: Ni je izrečene/zapisane besede, ki bi sorazmerno odtehtala fizično izvršeno! pro/udbovsko zločinsko oblastno psihično pohabo otroka. Morebiti je kje kdo, ki meni, da je možno popraviti 'pokvarjen' um - sam sem 100% prepričan, da 'pokvarjenega' uma ni moč popraviti, še posebej, če je 'pokvarjen' na način, kjer je taisti um izgubil dom z de-facto! nezakonito! porušitvijo, vse v fašistični zlorabi oblasti, posledično je taisti 'pokvarjen' um izgubil več kot sedemletno zvezo s partnerko s katero je planiral družino v predmetnem domu, posledično je taisti 'pokvarjen1 um doživel še de-facto! nezakoniti! enoletni pripor z de-facto! nezakonito! obsodbo na večletno kazen zapora, kjer so oblastni zločinci poskrbeli za de-facto! nezakonito! spremembo režima zapora, vse tako, da je pokvarjen um de- facto! nezakonito! pristal na zaprtem delu zapora Dob s posledico, da mu je bilo ob tem de- facto! nezakonito! prekinjeno redno delovno razmerje (op.a. uničena ekonomska/socialna samostojnost) - skrajšano, um se je 'pokvaril' zaradi nečkratno! de-facto! nezakonito! povzročene vseživljenjske nepopravljive ne/materialne škode zaradi večkratnih zavržno oblastnih zločinov, vse v oblastni zavestni/naklepni zlorabi 299/4. čl. KZ-1, kar vse je privedlo do uničenja in/oz. pohabe uma, ki ga ni moč več popraviti vse dokler delujeta vsaj dve zdravi sivi celici spomina na predmetne večkratne fašistično zavržne oblastne zločine. DORS pa v 'utrjevanju pravnega reda RS' zastopa/ščiti pro/udbovsko oblastne kriminalne zločince ….a, kjer v več kot desetletnem ubijanju družine …- zločinsko zlonamerno trdi, da je z ušivimi 10.000 € poplačana vsa škoda tozadevno 'pokvarjenega' oz. uničenega/pohabljenega uma. 'Malo morgen', bi rekel predsednik RS. Ob tem pa velja še dodati, da niti en od predmetnih pro/udbovsko oblastnih kriminalnih zločincev - ki imajo vsi imena/priimke - ni deležen kakršnihkoli posledic zaradi njim lastnega pro/udbovsko fašističnega delovanja, vse v zlorabi oblastne funkcije za povzročanje zla pro/udbovski oblasti neljubemu posameznemu državljanu. Ob tovrstnih dejstvih, je zelo vprašljivo tudi merilo osnovnih standardov izražanja in ravnanja, ki jih tozadevni oblastni organ pričakuje od povprečnega!? posameznika pri udeležbi v konkretnem upravnem postopku, saj je tovrstno merilo zgolj arbitrarna presoja znotraj siromašnega IQ in EQ, ki ga vsebuje medušesna komponenta dotičnega oblastnega organa, ki vseživljenjsko nepopravljivo ne/materialno škodo ob de-facto! nezakoniti! porušitvi sinovega doma (kjer so bili samo cegli - ki so praktično nič! v primerjavi s povzročeno duševno škodo - po GURSu vredni več kot 500.000 €) uradno javno poimenuje »dlaka v jajcu« Če kdo, si tovrstni oblastni aparatčik, ki je dokazano nepošten, dokazano nekritičen, dokazano pristranski, dokazano kompatibilen z maloumno notorično lažnivo oblastno sistemsko korupcijo, dokazano pro/udbovsko indoktriniran,..., še kako zasluži, da prenaša kritike na račun njemu lastnega oblastno kriminalno zločinskega delovanja, kjer se je taista tov. …. v letu 2011 prva! 'spustila' na osebno raven z njej lastnim idiotskim uradnim/javnim zapisom »dlake v jajcu«, da ne navajam njej lastnih žaljivosti in vulgarnosti v več kot desetletnem! zanikrnem maloumnem zanikanju njej neljube uradne pravnomočne materialne resnice v predmetni zadevi, ki jo je dotična poskušala utišati celo z zavržnim povzročanjem dodatne škode - tudi z zlorabo oblastne funkcije v množičnem kaznovanju pritožnika v skupni vrednosti več tisoč €. Zanikam in kategorično prerekam kakršnokoli šikanoznost,«.

IP je dne 28. 4. 2021 prejel dopis organa št. 090-1/2021-131 z dne 26. 4. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dodatno je organ pojasnil, da je vsebina vloge prosilca nedvomno šikanoznega značaja, zato je organ dne 12. 3. 2021 najprej izdal sklep o denarni kazni zaradi žaljive vloge, št. 090-1/2021-78. Pritožba zoper ta sklep je bila IP že odstopljena, in sicer dne 19. 4. 2021, z dopisom št. 090-1/2021-119.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil prosilčevo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 11. 2. 2021, kot šikanozno. V obravnavani zadevi je tako sporno, ali je pravilna in zakonita odločitev organa, da se kot šikanozno zavrne prosilčevo zahtevo z dne 11. 2. 2021, ki kot taka predstavlja zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, kot jo določa 5. odstavek 5. člena ZDIJZ.

Organ lahko v skladu s 5. odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017, zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

Na tem mestu IP najprej poudarja, da peti odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve vloge v dveh primerih, in sicer:

(1) če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali

(2) če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

Organ je z izpodbijano odločbo predmetno zahtevo zavrnil iz drugega razloga, zato je IP v okviru materialno pravne presoje izpodbijane odločbe preverjal ta razlog zavrnitve.

Pri tem je treba vedeti, da ZDIJZ v zvezi s prvim razlogom (tj. zlorabo pravice) ne določa konkretnih elementov oz. kriterijev, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezni prosilec, zato se pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upoštevajo kriteriji, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Presoja drugega razloga (torej šikanoznosti) zavrnitve zahteve oz. zahtev pa pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja s osnovnimi standardni izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem (upravnem) postopku.

Po navedbah organa je presojana zahteva prosilca šikanozna, ker je žaljiva. IP v zvezi s temi navedbami povzema sodbo Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017. Iz navedene sodbe izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP, izhaja pa tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Kriteriji, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice, kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, nagajivost, šikaniranje ipd., izhajajo torej iz sodne prakse, prakse IP in tudi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-C.

Dalje iz sklepa Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009) izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

Z vpogledom v vsebino predmetne prosilčeve zahteve, IP ugotavlja, da ta vsebuje številne negativne vrednostne sodbe glede uradnih oseb organa in nekaterih konkretno navedenih posameznikov, in so kot take žaljive in nespoštljive. Tako prosilec npr. v zahtevi navaja sledeče: »... o kretenskem delovanju pro/udbovskih zavržnih zanikrnih oblastnikov v njim lastnem kriminalno zločinskem psiho/fizično/finančnem uničevanju/ubijanju družine...«, »…pro/udbovsko skorumpirana oblastna golazen organizirane hudodelske kriminalno zločinske združbe zbrane znotraj ...«, »…ko nekateri zanikrni oblastni pravni alfabeti...«, »…,ki ga je pripravil notorično lažnivi direktor inšpekcije za prostor ….…«, »…bolnih pričakovanj notorično lažnivega …. in z njim kompatibilne aleksandre velkovrh…«, »mrš, golazen udbovska, da vam crkne vse kar imate radi«…itd..

Vse povzete navedbe so po oceni IP tako žaljive in nespoštljive, da ob dejstvu, da so v zahtevi (in tudi v pritožbi) večkrat ponovljene in predstavljajo bistvo zahteve, jih je kot take mogoče v celoti označiti kot šikanozne. Citirane navedbe predstavljajo jedro same vloge, kar rezultira v tem, da se sicer zakonsko določene obvezne sestavine same zahteve za dostop do informacij javnega značaja med njimi izgubijo. S tem pa tudi sam namen ZDIJZ, ki je v zagotoviti javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.

Prosilec ima sicer nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb. Tudi po mnenju IP so navedbe prosilca, ki uradno osebo in ostale zaposlene pri organu v zahtevah napada in žali z zgoraj povzetimi navedbami, objektivno žaljive, z njimi pa je prosilec posegel v dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa. Samo navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti sicer ni žaljivo, vendar pa prosilec ni ostal v teh mejah (npr. pri strokovni kritiki dela), ampak je presegel meje dostojnosti. Izrazi, kot jih v svojih vlogah uporablja prosilec, ne sodijo v upravni postopek in nihče (niti javni uslužbenec) ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljive ali celo vulgarne narave. Prosilec bi lahko svoje nestrinjanje z delom organa izrazil tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih in za upravni postopek neprimernih besed. Tudi iz sodne prakse izhaja, da je žalitev organa ali uradne osebe treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti (stališče Vrhovnega sodišča v sodbi št. U 12/2008).

Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pri tem pa se IP sklicuje tudi na že zavzeto stališče IP v odločbi št. 090-25/2021 z dne 9. 3. 2021 in št. 090-32/2021 z dne 4. 3. 2021, kjer je IP sprejel enako odločitev v zelo podobno postavljenih oz. zastavljenih (šikanoznih) zahtevah prosilca. Da je predmetna prosilčeva zahteva nedvomno šikanozna kaže tudi dejstvo, da je IP z določbo št. 090-125/2021/4 z dne 18. 5. 2021 zavrnil pritožbo prosilca tudi zoper sklep o denarni kazni št. 090-1/2021-78 z dne 12. 3. 2021, ki ga je prosilcu organ izdal na podlagi 3. odstavka 111. člena in 1. odstavka 112. člena ZUP, in sicer zaradi žaljivih navedb v vlogi z dne 12. 2. 2021, na katero se nanaša tudi predmetna izpodbijana odločba organa.

IP ob zgoraj navedem ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca zavrnil, ne da bi se spustil v njeno obravnavo po vsebini. Ob tem se je organ utemeljeno skliceval tudi na 1. odstavek 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju, ki med drugim določa, da organ na šikanozne dopise niti ni dolžan odgovarjati.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-1/2021-82 z dne 15. 3. 2021, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka