prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi prosilca zoper sklep o denarni kazni, ki ga je izdal organ v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Pritožbo prosilca je zavrnil, ker je ugotovil, da je organ upravičeno izrekel denarno kazen po tretjem odstavku 111. členu ZUP, glede na vse okoliščine primera pa je upravičeno določil tudi višino kazni.

ODLOČBA:

Številka: 090-127/2021/4

Datum: 18. 5. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 28. 3. 2021, zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2021-77 z dne 12. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

28. Pritožba prosilca z dne 28. 3. 2021 zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090- 1/2021-77 z dne 12. 3. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Informacijski pooblaščenec je dne 20. 4. 2021 s strani organa prejel v reševanje pritožbo prosilca z dne 28. 3. 2021, vloženo zoper sklep organa št. 090-1/2021-77 z dne 12. 3. 2021, ki ga je ta izdal v postopku dostopa do informacij javnega značaja.

Z navedenim sklepom je organ, na podlagi tretjega odstavka 111. člena in prvega odstavka 112. člena ZUP, prosilcu zaradi hude razžalitve uradnih oseb in organa v vlogi z dne 12. 2. 2021 izrekel denarno kazen v višini 500, 00EUR. V obrazložitvi je organ pojasnil, da navedena vloga predstavlja zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je prosilec vložil 11. 2. 2021 in da je v njej prosilec hudo žalil uradne osebe organa in organ. Citiral je navedbe prosilca v navedeni vlogi, s katerimi je utemeljeval svojo odločitev. Po mnenju organa so hudo žaljive naslednje prosilčeve navedbe v zahtevi (dobesedni citati izjav): »maloumno notorično lažnivi …« in
imena javnih uslužbencev namenoma piše z malimi začetnicami . Ostale žalitve so naslednje: »... bi pro/udbovsko skorumpirana oblastna golazen organizirane hudodelske kriminalno zločinske združbe zbrane znotraj IRSOP -...«; »v zaprosilu IRSOP ..., ki ga je pripravil notorično lažnivi..,  so/podpisal  pa v  imenu  … pro/udbovski aparatčik …...«; »Torej po … prepričanju velja, da če IRSOP zajebe NEZAKONITO!!! porušitev vseljenega stanovanjskega objekta...«; »Moraš biti res kronani idiot, da se na tako primitiven način ujameš v sebi lastne blodnje - skoraj za proučevanje na za to primerni kliniki.«; »Posledično velja, da se je notorični lažnivec … že leta 2011 zavedal, da je totalno zajebal...«; »... glede na to, da se notorično lažnivi … in njemu kompatibilni …..«; »V objektivni možnosti vaše rahločutnosti za razumevanje skorumpiranih pro/udbovskih aparatčikov pa še dokaz o tovrstnem delovanju pro/udbovskega aparatčika: ...«; »... 'četudi IRSOP kaj 'zajebe' in naredi nezakonito, morajo državni organi 'držati skupaj' in do amena zajebati posameznika' - DO RS ju je ob uporabi … 'sfukalo'...« (isto navedeno dvakrat); »Posebej    sporočilno   je   vedenje/pričakovanje    imenovanih    oblastnih    intelektualno podhranjenih retardov znotraj IRSOPa, da naj bi Upravno sodišče brezpogojno dalo prav njihovemu bolnemu pričakovanju...«; »In zakaj so/sta imenovani zanikrni/brezdušni - v njim lastnem oblastnem retardiranem kretenizmu...«;

»... imenovani maloumni retardiranci niti ne pomišljajo, da bi uradno ščitili njihova zanikrna 'dobra imena', kot bi ga v dani situaciji ščitil dobro ime vsak pošten drzavljan - za katerega pa nedvomno velja, da je nemogoče, da bi se pošten državljan znašel v situaciji v kateri se nahajajo imenovani oblastni retardi!«. Organ je zaključil, da je prosilec s tem namenoma žalil uradne osebe organa, uradno osebo, ki ni več zaposlena pri organu in sam organ. Zahtevo je tudi posredoval na več elektronskih naslovov (drugim državnim organom, novinarjem in odvetnikom).

Prosilec je zoper navedeni  sklep organa vložil pritožbo z dne 28. 3. 2021, skupaj s predlogom za izločitev uradne osebe. Navajal je, da kategorično prereka predmetni »nonšalantni arbitrarni sklep«, ki je neobrazložen in ga je izdala pristranska uradna oseba organa. Pojasnjuje razloge za svoje navedbe v zahtevi in trdi, da iz navedb v uradnih dokumentih, ki jih je izpostavil v vlogi, izhaja, da njegov namen ni žalitev, pač pa objektivni prikaz realnega stanja. Na koncu navaja, da je vsaka njegova navedba resnična, podana pod kazensko in odškodninsko odgovornostjo in izvira iz uradnih državnih dokumentov« in da on ni odgovoren za zrcalno podobo, ki jo za seboj puščajo uradniki znotraj in zunaj organa. Predlaga, da IP kazen razveljavi.

Ker je  prosilec predmetno pritožbo vložil neposredno pri IP, jo je za ta dopisom, št. 092-52/2021/4 z dne 12. 4. 2021, odstopil organu, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP, hkrati s tem je IP organu odstopil tudi predlog za izločitev uradne osebe, o katerem odloča predstojnik organa.

Organ po prejemu pritožbe ugotovil, da je ta dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe, in jo z dopisom, št. 090-1/2021-118 z dne 19. 4. 2021, odstopil v reševanje IP, skupaj z upravnim spisom zadeve. V dopisu je še navajal, da je po posredovanju upravne inšpektorice predmetno prosilčevo zahtevo obravnaval po določbah ZDIJZ in o njej odločil z odločbo, št. 090-1/2021-81 z dne 15. 3. 2021, ki jo je tudi priložil. Navajal je še, da tudi predmetna pritožba vsebuje žaljive navedbe.

IP je prosilčevo pritožbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Prosilec je dne 29. 4. 2021 in 1. 5. 2021 IP posredoval še dve vlogi, v katerih je smiselno enako kot v pritožbi podal razloge za svoje navedbe, ki jih je organ označil kot žaljive.

K I. točki izreka:

Pritožba ni utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom  in prvim odstavkom 259. člena ZUP, izpodbijani sklep organa preizkusil v delu, v katerem ga je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 

V obravnavani zadevi je sporno, ali je uradna oseba organa po uradni dolžnosti pravilno in zakonito izdala izpodbijani sklep na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZUP in prvega odstavka 112. člena ZUP, s katerim je prosilcu zaradi žaljivih navedb v njegovi vlogi z dne 11. 2. 2021, s katerimi naj bi prosilec hudo žalil uradne osebe organa in organ, naložila v plačilo denarno kazen v višini 500,00 EUR.

IP ugotavlja, da je organ z izpodbijanim sklepom prosilcu izrekel denarno kazen po tretjem odstavku 111. člena ZUP. Gre za ukrep, ki ga lahko izreče uradna oseba, ki vodi konkreten postopek, v okviru katerega je po oceni uradne osebe prišlo do razžalitve uradne osebe ali organa. V obravnavanem primeru je organ oz. uradna oseba odločitev o izreku denarne kazni izrekla v okviru vodenja postopka dostopa do informacij javnega značaja, zato je za odločanje o pritožbi zoper ta sklep o denarni kazni pristojen IP^[1].

Na podlagi prvega odstavka 109. člena ZUP mora uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, skrbeti za dostojanstvo organa. Iz tretjega odstavka 111. člena ZUP, na katerem izpodbijani sklep neposredno izhaja, da lahko organ z denarno kaznijo do 500,00 EUR kaznuje tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo, nasprotno stranko ali druge udeležence v postopku. Na podlagi prvega odstavka 112. člena ZUP za dejanja iz tretjega odstavka 111. člena ZUP denarno kazen lahko izreče uradna oseba, ki začne ali nadaljuje postopek po vlogi. Kaznovanje na podlagi 111. člena ZUP je eden izmed ukrepov, ki jih ZUP določa v okviru IX. poglavja, ki ureja vzdrževanje reda pri delu organa in varovanje dostojanstva med postopkom. Kazen pa mora v zakonskih okvirih in pod zakonsko določenimi pogoji izreči za to pristojen organ na podlagi predhodno navedene pravne podlage, ki jo je potrebno uporabiti v skladu z namenom.

Žalitev organa ali uradne osebe je treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti (stališče Vrhovnega sodišča v sodbi U 12/2008). Postavlja se torej vprašanje, ali je mogoče slediti odločitvi organa, da je prosilec s svojimi navedbami v zahtevi  z dne 12. 2. 2021 ravnal žaljivo in neprimerno, kar je organ ocenil kot neposreden napad na dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa.

Glede na dejansko stanje, razvidno iz upravnega spisa, je IP v celoti sledil obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Organ je konkretno pojasnil, katere konkretne navedbe prosilca so žaljive in nespoštljive, navajal je citate dobesednih izjav prosilca v zahtevi, ki jih je prepoznal kot žaljive, zato je po presoji IP prosilčeva pritožbena navedba, da izpodbijani sklep ni obrazložen, neutemeljena. Prav tako je organ pravilno opozoril tudi na dejstvo, da je intenzivnost navedenih žaljivk še toliko večja, ker je prosilec svoja pisanja naslovil tudi na druge osebe in državne organe, ki niso bile udeleženci konkretnega postopka.

IP ne more slediti pritožbenim navedbam prosilca, da je s takšnim načinom izražanja le želel podati

objektivni prikaz realnega stanja odločanja in ravnanja organa, vse v povezavi s postopki, ki jih je organ vodil zoper prosilca in so (nekateri izmed njih) že dobili tudi epilog na sodišču. Po presoji IP ima sicer prosilec nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela  organa, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb.

Tudi po mnenju IP so vse navedbe prosilca, ki jih je organ v izpodbijanem sklepu navedel v obliki dobesednih citatov  v zvezi z uradno osebo, ostalimi zaposlenimi in bivšim zaposlenim pri organu, objektivno žaljive, z njimi pa je prosilec posegel v dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa. IP jih na tem mestu ne ponavlja, poudarja pa , da so nekatere med njimi v predmetni zahtevi večkrat ponovljene, kar kaže na prosilčevo namero po žalitvi oseb, na katere se nanašajo in na njegovo nedvomno nespoštljivost do organa. 

IP se strinja s prosilcem, da navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti ni žaljivo, vendar pa prosilec ni ostal v teh mejah (npr. pri strokovni kritiki dela), ampak je presegel meje dostojnosti. Izrazi, kot jih v predmetni vlogi uporablja prosilec, ne sodijo v upravni postopek in nihče (niti javni uslužbenec) ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljiva. Prosilec bi lahko svoje nestrinjanje z delom organa izrazil tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih besed z zaničevalno konotacijo in v okviru morebitnih pravnih sredstev. Vse povzete navedbe so po oceni IP tako žaljive, nespoštljive in nekatere celo vulgarne, da so ob dejstvu, da so v zahtevi večkrat ponovljene, IP pripeljale do zaključka, da je sledil argumentaciji organa, da je prosilec s tem posegel v dostojanstvo organa in uradnih oseb pri organu, to je v njihov ugled, avtoriteto in zunanjo čast ter dobro ime v javnosti.

Prav tako je IP ocenil, da je organ ustrezno presodil in v skladu z načelom sorazmernosti določil tudi višino denarne kazni, upoštevajoč dejstvo, da je prosilčeve žaljive izjave predstavljajo velik del zahteve, poleg tega pa  je svoje pisanje posredoval tudi drugim osebam izven organa.

Kot irelevantne za ta pritožbeni postopek ocenjuje IP pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na njegovo pojasnjevanje postopkov in ravnanj javnih uslužbencev organa v postopkih, ki jih je organ vodil zoper njega v okviru svoji drugih pristojnosti. V zvezi s tem IP pripominja, da prosilec svojega neprimernega izražanja ne more opravičevati kot povračilo za dejanja tretjih oseb, ki so bila storjena izven postopka po ZDIJZ, ki je v konkretnem primeru predmet presoje IP. Vsakdo se mora vzdržati neprimerne in žaljive komunikacije, prizadeti posamezniki pa imajo v primerih, ko gre za poseg v njihovo čast in dobro ime, pravico do pravnih sredstev v okviru odškodninskega in/ali kazenskega prava.

Glede na navedeno je IP ocenil, da je organ upravičeno izrekel denarno kazen po tretjem odstavku 111. členu ZUP, glede na vse okoliščine primera pa je upravičeno določil tudi višino kazni. IP je zato pritožbo prosilca, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Pri tem IP še dodaja, da odločitev o predlogu za izločitev uradne osebe, ki ga je prosilec podal skupaj s pritožbo ni predmet odločanja v tem postopku oziroma odločitve o tem predlogu ne prejudicira.

K II . točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila           :

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Tako Upravno sodišče v smiselno podobni zadevi: opr. št. I U 1803/2013 z dne 6. 3. 2014.