Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Občina Kranjska Gora

+ -
Datum: 18.02.2022
Številka: 090-12/2022
Kategorije: Poslovna skrivnost

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumentacijo v zvezi s sodelovanjem in opravljanjem storitev s posamezno odvetniško družbo ter dokumente, povezane s sanacijo »Jureževega grabna«. Organ je zavrnil dostop do ponudb o sodelovanju in opravljanju poslovnih storitev z odvetniško družbo, saj je ugotovil, da so označene kot poslovna skrivnost. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da gre ob upoštevanju tretjega odstavka 2. člena ZPosS za javne podatke. ZDIJZ v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da so podatki o porabi javnih sredstev javni. Pojem »poraba javnih sredstev« je treba razlagati široko ne pa ozko. Tako je pomembno ne samo, koliko se porablja javnih sredstev, ampak tudi, kako se gospodari in porablja javna sredstva, čemur pa služi primerjava cenovne ponudbe in izplačil, razvidnih iz računov in naročilnic, ki jih je organ posredoval prosilcu. IP je pritožbi ugodil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-12/2022/7

Datum: 18. 2. 2022

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 3. 1. 2022, zoper odločbo Občine Kranjska Gora, Kolodvorska ulica 1b, 4280 Kranjska Gora (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-17/2021-4 z dne 15. 12. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

1.     Pritožbi prosilca z dne 3. 1. 2022 se ugodi in se 2. točka izreka odločbe Občine Kranjska Gora, št. 090-17/2021-4 z dne 15. 12. 2021, delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati ponudbe o sodelovanju in opravljanju poslovnih storitev z Odvetniško družbo … in sicer ponudbe za:

-       svetovanje s področja javnega naročanja z dne 16. 10. 2018,

-       izvedbo javnega naročila izvajanja geodetskih storitev,

-       pravno svetovanje na področju javnega naročanja z dne 23. 1. 2019,

-       celotno izvedbo postopka javnega naročila »Sanacija ceste št. JP690811 in 690812 v Zg. Radovni« z dne 5. 8. 2020,

-       pravno svetovanje s področja javnega naročanja z dne 22. 1. 2021,

-       pravno svetovanje v postopku izbire izvajalca za dobavo in namestitev parkomatov na območju Občine Kranjska Gora z dne 25. 3. 2021,

-       izvedbo postopka javnega naročila »Preplastitev cest v Občini Kranjska Gora« z dne 20. 8. 2021,

-       izvedbo seminarja na temo »Novosti, ki jih prinaša nova gradbena zakonodaja in aktualna praksa na področju javnih naročil« z dne 18. 10. 2018,

-       izvedbo javnega naročila »Ureditev Pišnice s pritoki v območju golf igrišča v Kranjski Gori« iz leta 2018.

 

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je 18. 11. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec je želel prejeti naslednje dokumente:

1.     za Odvetniško družbo … od 1. 1. 2015 dalje:

-       pogodbe o sodelovanju in opravljanju storitev, naročilnice, ponudbe, račune in vse ostale dokumente, ki so bili podlaga za izplačila iz občinskega proračuna,

-       sklep občinskega sveta ali drug sklep o sodelovanju z omenjeno družbo;

2.     dokumente, povezane s sanacijo »Jureževega grabna«:

-       strokovno študijo, ki je bila podlaga za sprejem odločitve o sanaciji,

-       projekt za izvedbo sanacije,

-       javni razpis za izbiro izvajalca oz. pridobljene ponudbe od vseh ponudnikov,

-       ponudbo, pogodbo z izbranim izvajalcem, gradbeni dnevnik, potrjene situacije in prejete račune;

3.     sklep ali drug dokument, na podlagi katerega je razvidno, da odvetniška družba, ki ima z občino sklenjeno pogodbo o zastopanju in prejema redni mesečni pavšal, ne zastopa občine in namesto njih občino zastopa Odvetniška družba …;

4.     seznam popolnoma vseh stroškov nastalih v zadevi … po posameznih dobaviteljih.

Prosilec je dokumente želel prejeti v elektronski obliki na elektronski naslov.

 

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-17/2021-4 z dne 15. 12. 2021, delno zavrnil. Prosilcu je omogočil seznanitev z naročilnicami in računi o opravljanju storitev Odvetniške družbe … ki so bili podlaga za plačila iz občinskega proračuna (1.a točka izreka), z dokumenti, povezanimi s sanacijo Jureževega grabna glede projekta za izvedbo sanacije, javnega razpisa za izbiro izvajalca (ponudbe vseh ponudnikov) in pogodbo z izvajalcem, gradbeni dnevnik, potrjene situacije in prejete račune (1.b točka izreka) ter z dokumentacijo …, in sicer v konte po zaključnih računih 40205, 402008, 402399, 402403, 402404, 402920 (1.c točka izreka). Do preostale dokumentacije je zahtevo prosilca zavrnil (2. točka izreka). V postopku je ugotovil, da ne razpolaga s Pogodbo o sodelovanju in opravljanju storitev ter s sklepom občinskega sveta o sodelovanju z Odvetniško družbo …, s strokovno študijo, ki je bila podlaga za sprejem odločitve o sanaciji »Jureževega grabna«, s sklepom ali drugim dokumentom, na podlagi katerega je razvidno, da namesto odvetniške družbe …, ki ima z občino sklenjeno pogodbo o zastopanju in prejema redni mesečni pavšal, zastopa občino tudi Odvetniška družba … . Ker iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja logičen sklep, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki že obstaja, je organ dostop do dokumentov, s katerimi ne razpolaga, zavrnil. Prav tako je zavrnil dostop do ponudb o sodelovanju in opravljanju poslovnih storitev z Odvetniško družbo …, saj je ugotovil, da so označene kot poslovna skrivnost. Dostop je zavrnil na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Odločil je tudi, da stroški postopka niso nastali (3. točka izreka).

 

Prosilec je 3. 1. 2022 zoper odločbo organa, št. 090-17/2021-4 z dne 15. 12. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) vložil pritožbo in prerekal odločitev organa v zvezi z dostopom do dokumentov, povezanih z Odvetniško družbo … . Prosilec je menil, da so dokumenti označeni kot poslovna skrivnost nezakonito. Dokumenti (najmanj ponudba za opravljanje storitev) so bili pridobljeni kot osnova za odliv denarja iz občinskega proračuna. Ker je šlo v danem primeru za porabo javnega (občinskega) denarja, morajo biti dokumenti skladno z zakonom dostopni. 

 

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 090-177/2021-6 z dne 12. 1. 2022, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. K dopisu je priložil pripadajočo dokumentacijo. Po pozivu IP, št. 090-12/2022/3 z dne 14. 1. 2022, za dostavo dokumentacije, ki jo je zahteval prosilec, vendar je organ dostop do nje zavrnil, je posredoval še devet ponudb o sodelovanju in opravljanju poslovnih storitev z Odvetniško družbo …, ki nosijo oznako poslovna skrivnost.

 

Ker gre pri zahtevanih dokumentih za podatke Odvetniške družbe … (v nadaljnjem besedilu stranski udeleženec), je IP na podlagi 143. člena v povezavi s prvim odstavkom 254. člena ZUP s postopkom seznanil tudi navedeno odvetniško družbo in jo pozval, naj se, če ima interes, v postopek vključi kot stranski udeleženec. V postopek pozvani subjekt je z vlogo z dne 11. 2. 2022 prijavil stransko udeležbo v tem pritožbenem postopku, pri čemer je zatrjeval, da zahtevani podatki predstavljajo njegovo poslovno skrivnost. Stranski udeleženec je IP obvestil, da so skladno s Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 29. 12. 2020 njihove družbe, sprejetim na podlagi drugega odstavka 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti, kot poslovna skrivnost varovani vsi podatki, listine, ki jih kot takšne pisno ali s sklepom opredeli zakoniti zastopnik njihove družbe ali po pooblastilu zakonitega zastopnika drugi zaposleni v družbi. Izrecno je izpostavil, da je kot poslovno skrivnost označena celotna ponudbena dokumentacija, oddana v postopkih javnega naročanja ali v okviru evidenčnih naročil. Ker je stranski udeleženec kot poslovno skrivnost označil celotno ponudbeno dokumentacijo oddano v okviru evidenčnih naročil, je pritožbeni organ pozval, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije javnega značaja. Dopisu je priložil tudi sklep o določitvi poslovne skrivnosti.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Iz pritožbenih navedb je razvidno, da se prosilec ni strinjal z zavrnitvijo dostopa do zahtevanih dokumentov, povezanih z Odvetniško družbo … zaradi obstoja poslovne skrivnosti. Tako je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je dostop do ponudb o sodelovanju in opravljanju poslovnih storitev z navedeno odvetniško družbo zavrnil s sklicevanjem na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Po navedeni izjemi organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljnjem besedilu ZPosS), pojem poslovne skrivnosti zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

-       je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

-       ima tržno vrednost;

-       imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prvega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (tako drugi odstavek 2. člena ZPosS). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS).

 

Iz navedene definicije izhaja, da so poslovna skrivnost tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona (EVA: 2017-2130-0032, št. 00726-16/2018/6 z dne 10. 1. 2019)[1] je poslovna skrivnost strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. Organ se v izpodbijani odločbi ni izrecno opredelil do vprašanja, ali so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene. Stranski udeleženec pa jo je izkazoval s sprejetim sklepom o določitvi poslovne skrivnosti. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je organ v zvezi z dokumenti, povezanih s stranskim udeležencem, prosilcu omogočil seznanitev z naročilnicami in računi v zvezi s storitvami, ki jih je opravil stranski udeleženec, zavrnil pa dostop do ponudb v zvezi s temi opravljenimi storitvami. 

 

Pri obravnavani zadevi je treba upoštevati, da je poslovna skrivnost stranskega udeleženca presežena s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. 

 

Tako kot predhodno ZGD-1 (tretji odstavek 39. člena) tudi ZPosS (tretji odstavek 2. člena) določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne. Temu sledi tudi IP in dodaja, da gre za t. i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na razkritje katerih volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Na podlagi teh določb se namreč dovoli dostop do podatka, če gre za podatke, ki so po zakonu javni, in za odločitev o prostem dostopu obstoj poslovne skrivnosti sploh ni bistven. Če gre ob upoštevanju tretjega odstavka 2. člena ZPosS za javne podatke, to pomeni, da za te podatke, ne glede na to, da jih pravni subjekt opredeli kot poslovno skrivnost, izjema poslovne skrivnosti opredeljena v določbi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne pride v poštev.

 

Po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ organ ne glede na določbe prvega odstavka, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Niti organ, niti stranski udeleženec nista oporekala pritožbeni navedbi, da gre pri (cenovnih) ponudbah stranskega udeleženca za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev. Kot je zapisalo že sodišče v sodbi I U 599/2014, »podatek o tem, kolikšna je bila ponudba in kasneje dogovorjena cena pove namreč bistveno več o »porabi javnih sredstev« v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot pa zgolj podatek o tem, kolikšna je cena najemnine v sklenjeni pogodbi«. IP je tako ugotovil in sledil tudi ustaljeni sodni praksi, da je v tem smislu treba zaradi transparentnosti delovanja javnega sektorja in porabe proračunskega denarja pojem »poraba javnih sredstev« razlagati široko ne pa ozko. Tako je pomembno ne samo, koliko se porablja javnih sredstev, ampak tudi, kako se gospodari in porablja javna sredstva, čemur pa služi primerjava cenovne ponudbe in izplačil, razvidnih iz računov in naročilnic (podobno tudi sodišče v sodbi I U 599/2014, tč. 43 obrazložitve).

 

IP je zaključil, da odločitev organa v izpodbijani odločbi ni bila pravilna. Organ je na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP 2. točko izreka izpodbijane odločbe delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora prosilcu v enaintridesetih (31) dneh po prejemu te odločbe v elektronski obliki posredovati zahtevane dokumente, in sicer ponudbo za svetovanje s področja javnega naročanja z dne 16. 10. 2018, ponudbo za izvedbo javnega naročila izvajanja geodetskih storitev, ponudbo za pravno svetovanje na področju javnega naročanja z dne 23. 1. 2019, ponudbo za celotno izvedbo postopka javnega naročila »Sanacija ceste št. JP690811 in 690812 v Zg. Radovni« z dne 5. 8. 2020, ponudbo za pravno svetovanje s področja javnega naročanja z dne 22. 1. 2021, ponudbo za pravno svetovanje v postopku izbire izvajalca za dobavo in namestitev parkomatov na območju Občine Kranjska Gora z dne 25. 3. 2021, ponudbo za izvedbo postopka javnega naročila »Preplastitev cest v Občini Kranjska Gora« z dne 20. 8. 2021, ponudbo za izvedbo seminarja na temo »Novosti, ki jih prinaša nova gradbena zakonodaja in aktualna praksa na področju javnih naročil« ter ponudbo za izvedbo javnega naročila »Ureditev Pišnice s pritoki v območju golf igrišča v Kranjski Gori« iz leta 2018.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). 

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 


 
[1] Predlog Zakona o poslovni skrivnosti – prva obravnava je dostopen na spletni strani Državnega zbora RS https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/2182e7ecac975e7067c1697b75a3e8af59d8efdbd4e4a33b9399469bf8c24a23.