prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je na podlagi ZDIJZ zahteval, da mu organ v zvezi s sklepom o ustavitvi inšpekcijskega postopka, posreduje fotokopijo testa javnega interesa, s katerim je organ ugotovil, da je cilj inšpekcijskega postopka dosežen, kot je organ navedel v predmetnem sklepu o ustavitvi. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, z razlogom, da dokument, ki ga je prosilec zahteval, ne obstaja v materializirani obliki. V pritožbenem postopku je IP sledil odločitvi organa in pritožbo v celoti zavrnil. Ob tem je IP poudaril, da izvedba testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ni »samostojni dokument«, kot si zmotno razlaga prosilec, temveč je vezana na ugotovljeno dejansko stanje ter je del pravne presoje znotraj izdane odločbe, s katero je organ odločil o predmetu postopka oz. o zahtevku stranke. IP je prosilcu v odločbi tudi pojasnil, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, za katere prosilec meni, da bi jih moral imeti ter da pritožbeni postopek po ZDIJZ ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

ODLOČBA:

Številka: 090-75/2021/2

Datum: 12. 4. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (dalje prosilec) z dne 13. 2. 2021, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (dalje organ) št. 090-1/2021-37 z dne 11. 2. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 13. 2. 2021 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 090-1/2021-37 z dne 11. 2. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 31. 1. 2021 naslovil zahtevo, s katero je na podlagi ZDIJZ zahteval, da mu organ v zvezi s sklepom o ustavitvi inšpekcijskega postopka, vodenega pod opr. št. 356-02-72/2004/1916 z dne 21. 12. 2021, posreduje fotokopijo testa javnega interesa, s katerim je organ ugotovil, da je cilj inšpekcijskega postopka dosežen, kot je organ navedel v predmetnem sklepu o ustavitvi.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-1/2021-37 z dne 11. 2. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ najprej povzel zahtevo prosilca ter prosilcu pojasnil razmere in okoliščine predmetnega sklepa o ustavitvi ter svoje navedbe o dosegu cilja inšpekcijskega postopka, s sklicevanjem na javni interes, v okviru inšpekcijskih postopkov na področju gradnje. Organ je v odločbi tudi navedel, da s posebnim dokumentom, kjer bi inšpektor posebej izvedel test javnega interesa, da je bil cilj inšpekcijskega postopka dosežen, poleg same obrazložitve konkretnega inšpektorja, v predmetnem sklepu, zakaj je izvršilni postopek ustavil, ne razpolaga.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 13. 2. 2021, v kateri je navedel, da oporeka izpodbijani odločbi v celoti ter IP predlaga, da ukrepa v skladu s svojimi pooblastili.

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-1/2021-61, z dne 3. 3. 2021, poslal v pristojno reševanje IP. Pritožbi je organ priložil tudi vso dokumentacijo ter popis spisa v zadevi št. 090-1/2021-61 ter popis celotnega inšpekcijskega spisa št. P35602-72/2004.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj so predmet presoje informacije, v zvezi s konkretno zadevo organa, sporno pa je vprašanje, ali organ razpolaga s testom javnega interesa glede inšpekcijskega postopka vodenega pod št. 356-02-72/2004.

IP po skrbnem pregledu celotne dokumentacije ugotavlja, da niti iz pregleda popisa zadeve št. 090-1/2021 niti iz pregleda popisa predmetnega inšpekcijskega spisa št. P35602-72/2004, ne izhaja, da bi organ razpolagal s samostojnim dokumentom, ki ga prosilec zahteva v svoji zahtevi z dne 31. 1. 2021, in sicer s testom javnega interesa, s katerim je organ ugotovil, da je cilj inšpekcijskega postopka pod št. 356-02-72/2004 dosežen.

IP pojasnjuje, da test interesa javnosti ne predstavlja samostojnega dokumenta, kot si zmotno razlaga prosilec, temveč je vezan na ugotovljeno dejansko stanje in tako predstavljata meritorni oz. vsebinski razmislek organa, ki je del pravne presoje znotraj izdanega upravnega akta, s katerim organ odloči o predmetu postopka oz. v konkretnem primeru ustavi inšpekcijski postopek. Iz veljavne zakonodaje (Zakona o inšpekcijskem nadzoru, Zakona o splošnem upravnem postopku, Gradbenega zakona) ni niti obvezno določeno niti predvideno, da bi se test javnega interesa moral pripravljati kot samostojni dokument, niti IP-u ni poznana tovrstna praksa postopanja pri drugih organih. Iz tega razloga ni niti logično niti pričakovano, da bi obstajal dokument »test interesa javnosti« izven upravnega akta, s katerim je organ predmetni inšpekcijski postopek ustavil. Organ tako ni bil dolžan, niti se od njega ni pričakovalo, da izvede posebni test interesa javnosti za ustavitev inšpekcijskega postopka, zaradi česar, na podlagi pregleda celotnega popisa v zadevah št. 090-1/2021 ter št. P35602-72/2004 ter upoštevaje zgoraj navedenega, ni nobenega dvoma, da organ z dokumentom ne razpolaga. Očitek prosilca, ki ga je mogoče razbrati iz pritožbe, da je »skrajni čas, da se v zaščito davkoplačevalcev uvede dejanska izvedba testa javnega interesa, testa sorazmernosti, testa škode« pa kaže na to, da tudi prosilec sam dopušča možnost, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom.

V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, za katere prosilec meni, da bi jih moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ.

Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 7. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ki je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ.

Pritožbeni postopek po ZDIJZ tako ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Zgolj pavšalnega navajanja (npr. da se prosilcu zdi »skrajni čas, da se v zaščito davkoplačevalcev uvede dejanska izvedba testa javnega interesa, testa sorazmernosti, testa škode«), da bi organ moral razpolagati z dokumenti, ki vsebujejo zahtevane informacije, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, IP ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga.

Upoštevaje vse navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa v zvezi z dokumentom, s katerim organ ne razpolaga v materializirani obliki, poleg tega pa IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).

IP je na podlagi vsega navedenega ter na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena. IP v pritožbenem postopku tudi ni zasledil bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Upoštevanje navedeno, je IP odločil, kot izhaja iz izreka.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka