Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Katalog IJZ Informacijskega pooblaščenca

+ -

Vsako organ je dolžan redno vzdrževati in javno objavljati katalog informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga. Podrobnejšo vsebino kataloga določa Uredba  o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava niso dolžni vzpostaviti takšnega kataloga, morajo pa na svojih spletnih straneh objaviti kontaktne podatke osebe ali oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja.

Informacijski pooblaščenec je katalog vnesel na spletno stran dne 4. 11. 2004. Katalog smo nazadnje dopolnili dne 21. 3. 2018.
 

1. OSNOVNI PODATKI O KATALOGU

Informacijski pooblaščenec, Zaloška 59, Ljubljana (osebna izkaznica)

Odgovorna oseba: Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., predstojnica organa

Katalog je v tiskani obliki dostopen na sedežu Informacijskega pooblaščenca, Zaloška 59, Ljubljana.

2. SPLOŠNI PODATKI O ORGANU IN INFORMACIJAH JAVNEGA ZNAČAJA S KATERIMI RAZPOLAGA

Kratek opis delovnega področja organa: Informacijski pooblaščenec odloča kot drugostopenjski organ o pritožbah prosilcev po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, ko prvostopenjski organ (zavezanec) zavrne ali zavrže zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ali pa v primeru molka organa, ko zavezanec v roku 20 delovnih dni prosilcu ne odgovori. Pristojen je tudi za reševanje pritožb pri zavrnitvi ponovne uporabe informacij javnega značaja. Prav tako Informacijski pooblaščenec odloča kot pritožbeni organ po Zakonu o medijih.

Informacijski pooblaščenec je od 31. 12. 2005, ko sta se združila Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja in Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov, pristojen tudi za področje varstva osebnih podatkov. Izvaja inšpekcijski nadzor, sodeluje pri nastajanju zakonodaje, daje neobvezna pravna mnenja s področja varstva osebnih podatkov, vodi register baz osebnih podatkov vseh zavezancev in izvaja pristojnosti po drugih predpisih (Zakon o elektronskih komunikacijah, Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o osebni izkaznici in Zakon o potnih listinah, Zakon o bančništvu). Kot pritožbeni organ odloča tudi o pritožbi posameznika, kadar je kršena njegova pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki.

Pristojnosti Informacijskega pooblaščenca in njegova delovna področja so natančno opisana na tej povezavi.

2.a Organigram organa


2.b Pristojna oseba (uradna oseba po ZDIJZ)

  • Kristina Kotnik Šumah, namestnica informacijske pooblaščenke, Zaloška 59, 1000 Ljubljana, gp.ip(at)ip-rs.si, tel. št.: (01) 230 97 30.


2.c Državni predpisi

Državni predpisi


Predpisi EU


Pravni akti Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij, ki so podlaga za odločanje Informacijskega ooblaščenca


2.d Seznam predlogov predpisov (preko državnega oziroma lokalnega registra predpisov)

Informacijski pooblaščenec ni predlagatelj predpisov.

Pripombe Informacijskega pooblaščenca na predloge predpisov drugih predlagateljev so dostopne tukaj.


2.e Seznam strateških in programskih dokumentov po vsebinskih sklopih

Seznam strateških in programskih dokumentov


2.f Seznam vrst upravnih, sodnih ali zakonodajnih postopkov

  • Postopki na podlagi pritožb prosilcev, ki jim je zavezanec zavrgel ali zavrnil dostop do informacije ali pa sploh ni odgovoril (molk organa) – vse upravne odločbe Informacijskega pooblaščenca so objavljene na spletu (povezava)
  • Postopki na podlagi pritožb prosilcev v zvezi s ponovno uporabo informacij javnega značaja
  • Postopki na podlagi Zakona o medijih
  • Vsi postopki na podlagi ZVOP-1, v katerih odloča kot državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov (npr. biometrija)
  • Inšpekcijski nadzor po ZVOP-1 in drugih predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, za nadzor nad katerimi je pristojen Informacijski pooblaščenec
  • Odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki
  • Prekrškovni postopki nad izvajanjem ZDIJZ in ZVOP-1 v okviru zgoraj navedenih postopkov


2.g Seznam javnih evidenc, s katerimi organ upravlja

  • Register zbirk osebnih podatkov (metapodatki);
  • Evidenca podeljenih izključnih pravic na področju ponovne uporabe informacij javnega značaja (trenutno ni v evidenci nobenega vpisa);
  • Seznam tretjih držav, za katere je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da imajo zagotovljeno raven varstva osebnih podatkov (metapodatki);
  • Seznam izdanih odločb o povezljivosti zbirk osebnih podatkov (metapodatki);
  • Seznam pisnih obvestil o povezavi zbirk osebnih podatkov (metapodatki).


2.h Seznam drugih informatiziranih zbirk podatkov

Seznam javno objavljenih zbirk:

Seznam ostalih zbirk:

  • Vpisnik za zadeve prekrškov, v katerih se izda odločba o prekršku (metapodatki);
  • Vpisnik za zadeve prekrškov, v katerih se izda plačilni nalog (metapodatki);
  • Evidenca pravnomočnih odločb o prekrških (metapodatki);
  • Evidenca zapadlih in neplačanih glob (metapodatki);
  • Evidenca videonadzora (metapodatki);
  • Evidenca zadev (metapodatki);
  • Evidenca poslane in prejete elektronske pošte (metapodatki);
  • Evidenca prejemnikov obvestil in novic s področja varstva osebnih podatkov na e-pošto (metapodatki);
  • Evidenca prejemnikov obvestil in novic s področjadostopa do informacij javnega značaja na e-pošto (metapodatki);
  • Evidenca o izbrabi delovnega časa (metapodatki);
  • Evidenca vstopov in izstopov iz uradnih prostorov organa (metapodatki);
  • Evidenca o stroških dela (metapodatki);
  • Evidenca o zaposlenih delavcih (personalne mape) (metapodatki);
  • Evidenca o zaposlenih (MFERAC) (metapodatki);
  • Evidenca o opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih zaposlenih (metapodatki);
  • Evidenca o opravljenih usposabljanjih za varno delo in preizkusih praktičnega znanja (metapodatki).

 

2.i Najpomembnejši vsebinski sklopi drugih informacij javnega značaja oziroma seznam posameznih dokumentov

Sklopi informacij sledijo razčlenjenemu opisu delovnega področja organa

  • Notranji pravni akti Informacijskega pooblaščenca
  • Letna poročila o prejetih zahtevah za IJZ in letna poročila s področja varstva osebnih podatkov

 

3. OPIS NAČINA DOSTOPA DO DRUGIH INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

Opis dostopa do posameznih sklopov informacij: 

  • Opis dostopa preko spleta z navedbo tehničnih pogojev in oblik v katerih se nahajajo informacije javnega značaja: Za brskanje po naših spletnih straneh potrebujete brskalnik Explorer, Mozilla ali Netscape.
  • Opis »fizičnega« dostopa z navedbo uradnih ur, prostora in načina seznanitve z informacijo: Zaloška 59, 1000 Ljubljana (zemljevid), uradne ure: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 15.30, ob petkih od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 15.00.
  • Opis dostopa za ljudi s posebnimi potrebami v skladu s 15. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja: možen je dostop za vpogled v dokumente z invalidskimi vozički, na spletnih straneh je možen ogled dokumentov tudi za slabovidne (povečava črk).
  • Opis delnega dostopa: v skladu z 21. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

4. STROŠKOVNIK, CENIK IN POGOJI ZA PONOVNO UPORABO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

Informacijski pooblaščenec lahko, če bi bil dostop do večjega obsega dokumentov povezan tudi z večjimi materialnimi stroški, zaračuna le-te skladno z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.
Vse informacije, primerne za ponovno uporabo, so že objavljene na spletni strani IP www.ip-rs.si. Kot pogoj za ponovno uporabo je potrebno navesti vir podatkov, in sicer »Javne informacije Slovenije, Informacijski pooblaščenec«.
 

5. SEZNAM NAJPOGOSTEJE ZAHTEVANIH INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

Seznam desetih najpogosteje zahtevanih informacij oziroma tematskih sklopov:

  • Glede na to, da Informacijski pooblaščenec velik del svojih dokumentov in gradiv (glede poslovanja, upravnega odločanja in svetovalnega delovanja) ažurno objavlja na spletni strani, prejme relativno malo zahtev za dostop do informacij javnega značaja.
  • Prosilci za dostop do informacij javnega značaja so od Informacijskega pooblaščenca najpogosteje zahtevali inšpekcijske odločbe na področju varstva osebnih podatkov, ki jih zaradi občutljivosti ne objavljamo avtomatično na spletni strani (kot denimo odločbe po dostopu do informacij javnega značaja in mnenja v zvezi z varstvom osebnih podatkov).