Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Katalog IJZ Informacijskega pooblaščenca

+ -

Vsako organ je dolžan redno vzdrževati in javno objavljati katalog informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga. Podrobnejšo vsebino kataloga določa Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava niso dolžni vzpostaviti takšnega kataloga, morajo pa na svojih spletnih straneh objaviti kontaktne podatke osebe ali oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja.

 

1. OSNOVNI PODATKI O KATALOGU

Informacijski pooblaščenec, Dunajska 22, Ljubljana (osebna izkaznica)

Odgovorna oseba: Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., predstojnica organa

Datum objave kataloga: 4. 11. 2004

Datum zadnje spremembe kataloga: 25. 5. 2020.

2. SPLOŠNI PODATKI O ORGANU IN INFORMACIJAH JAVNEGA ZNAČAJA, S KATERIMI RAZPOLAGA

Kratek opis delovnega področja organa: Informacijski pooblaščenec odloča kot drugostopenjski organ o pritožbah prosilcev po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, ko prvostopenjski organ (zavezanec) zavrne ali zavrže zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ali pa v primeru molka organa, ko zavezanec v roku 20 delovnih dni prosilcu ne odgovori. Pristojen je tudi za reševanje pritožb pri zavrnitvi ponovne uporabe informacij javnega značaja. Prav tako Informacijski pooblaščenec odloča kot pritožbeni organ po Zakonu o medijih.

Informacijski pooblaščenec je od 31. 12. 2005, ko sta se združila Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja in Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov, pristojen tudi za področje varstva osebnih podatkov. Izvaja inšpekcijski nadzor, sodeluje pri nastajanju zakonodaje, daje neobvezna pravna mnenja s področja varstva osebnih podatkov, vodi register zbirk osebnih podatkov vseh zavezancev in izvaja pristojnosti po drugih predpisih (Zakon o elektronskih komunikacijah, Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o osebni izkaznici, Zakon o potnih listinah,  Zakon o centralnem kreditnem registru, Zakon o potrošniških kreditih, Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov, Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma, Zakon o ustavnem sodišču). Kot pritožbeni organ odloča tudi o pritožbi posameznika, kadar je kršena njegova pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki.

Pristojnosti Informacijskega pooblaščenca in njegova delovna področja so natančno opisana na tej povezavi.
2.a Organigram organa

2.b Pristojna oseba (uradna oseba po ZDIJZ)

  • mag. Kristina Kotnik Šumah, namestnica informacijske pooblaščenke, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, gp.ip(at)ip-rs.si, tel. št.: (01) 230 97 30.

2.c Glavni predpisi z delovnega področja organa

Državni predpisi

Predpisi Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij

2.č Seznam predlogov predpisov

Informacijski pooblaščenec ni predlagatelj predpisov.

Pripombe Informacijskega pooblaščenca na predloge predpisov drugih predlagateljev so dostopne tukaj.

2.d Seznam strateških in programskih dokumentov po vsebinskih sklopih

2.e Katalog vrst upravnih, sodnih ali zakonodajnih postopkov

  • Postopki na podlagi pritožb prosilcev, ki jim je zavezanec zavrgel ali zavrnil dostop do informacije ali pa sploh ni odgovoril (molk organa) – vse upravne odločbe Informacijskega pooblaščenca so objavljene na spletu (povezava)
  • Postopki na podlagi pritožb prosilcev v zvezi s ponovno uporabo informacij javnega značaja
  • Postopki na podlagi Zakona o medijih
  • Vsi postopki na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov, v katerih odloča kot državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov (npr. biometrija)
  • Inšpekcijski nadzor po Zakonu o varstvu osebnih podatkov in drugih predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, za nadzor nad katerimi je pristojen Informacijski pooblaščenec
  • Odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki
  • Prekrškovni postopki nad izvajanjem Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in Zakona o varstvu osebnih podatkov v okviru zgoraj navedenih postopkov


2.f Seznam javnih evidenc, ki jih upravlja organ

  • Register zbirk osebnih podatkov (metapodatki);
  • Evidenca podeljenih izključnih pravic na področju ponovne uporabe informacij javnega značaja (trenutno ni v evidenci nobenega vpisa);
  • Seznam tretjih držav, za katere je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da imajo zagotovljeno raven varstva osebnih podatkov (metapodatki);
  • Seznam izdanih odločb o povezljivosti zbirk osebnih podatkov (metapodatki);
  • Seznam pisnih obvestil o povezavi zbirk osebnih podatkov (metapodatki).

2.g Seznam drugih informatiziranih zbirk podatkov

Seznam javno objavljenih zbirk:

Seznam ostalih zbirk:

  • Vpisnik za zadeve prekrškov, v katerih se izda odločba o prekršku (metapodatki);
  • Vpisnik za zadeve prekrškov, v katerih se izda plačilni nalog (metapodatki);
  • Evidenca pravnomočnih odločb o prekrških (metapodatki);
  • Evidenca zapadlih in neplačanih glob (metapodatki);
  • Evidenca videonadzora (metapodatki);
  • Evidenca zadev (metapodatki);
  • Evidenca poslane in prejete elektronske pošte (metapodatki);
  • Evidenca prejemnikov obvestil in novic s področja varstva osebnih podatkov na e-pošto (metapodatki);
  • Evidenca prejemnikov obvestil in novic s področja dostopa do informacij javnega značaja na e-pošto (metapodatki);
  • Evidenca o izrabi delovnega časa (metapodatki);
  • Evidenca vstopov in izstopov iz uradnih prostorov organa (metapodatki);
  • Evidenca o stroških dela (MFERAC) (metapodatki);
  • Evidenca o zaposlenih delavcih (personalne mape) (metapodatki);
  • Evidenca o zaposlenih (MFERAC) (metapodatki);
  • Evidenca o opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih zaposlenih (metapodatki);
  • Evidenca o opravljenih usposabljanjih za varno delo in preizkusih praktičnega znanja (metapodatki).

3. OPIS NAČINA DOSTOPA DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA PRI ORGANU

Opis dostopa do posameznih sklopov informacij: 

  • Opis dostopa preko spleta z navedbo tehničnih pogojev in oblik, v katerih se nahajajo informacije javnega značaja: Za brskanje po naših spletnih straneh potrebujete brskalnik Explorer, Mozilla ali Netscape.
  • Opis »fizičnega« dostopa z navedbo uradnih ur, prostora in načina seznanitve z informacijo: Dunajska 22, 1000 Ljubljana (zemljevid), uradne ure: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 15.00.
  • Opis dostopa za ljudi s posebnimi potrebami v skladu s 12. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja: možen je dostop za vpogled v dokumente z invalidskimi vozički, na spletnih straneh je možen ogled dokumentov tudi za slabovidne (povečava črk), določene vsebine na spletni strani so dostopne tudi v slovenskem znakovnem jeziku: https://www.ip-rs.si/priredbe-v-slovenski-znakovni-jezik/.
  • Opis delnega dostopa: v skladu z 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

4. STROŠKOVNIK ZA POSREDOVANJE INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

Informacijski pooblaščenec lahko, če bi bil dostop do večjega obsega dokumentov povezan tudi z večjimi materialnimi stroški, zaračuna le-te skladno z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

5. STROŠKOVNIK, CENIK IN DRUGI POGOJI ZA PONOVNO UPORABO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

Vse informacije, primerne za ponovno uporabo, so že objavljene na spletni strani Informacijskega pooblaščenca: www.ip-rs.si. Kot pogoj za ponovno uporabo je potrebno navesti vir podatkov, in sicer »Javne informacije Slovenije, Informacijski pooblaščenec«.

6. SEZNAM NAJPOGOSTEJE ZAHTEVANIH INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

Seznam desetih najpogosteje zahtevanih informacij oziroma tematskih sklopov:

  • Glede na to, da Informacijski pooblaščenec velik del svojih dokumentov in gradiv (glede poslovanja, upravnega odločanja in svetovalnega delovanja) ažurno objavlja na spletni strani, prejme relativno malo zahtev za dostop do informacij javnega značaja.
  • Prosilci za dostop do informacij javnega značaja so od Informacijskega pooblaščenca najpogosteje zahtevali inšpekcijske odločbe na področju varstva osebnih podatkov, ki jih zaradi občutljivosti ne objavljamo avtomatično na spletni strani (kot denimo odločbe po dostopu do informacij javnega značaja in mnenja v zvezi z varstvom osebnih podatkov).