Ali prosilec na podlagi ZDIJZ lahko od organa zahteva objavo informacij na družbenem omrežju?

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne 21. 1. 2026 prejel vaš dopis, v katerem ste navedli, da vlagate prijavo suma kršitve Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami n dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), ki se nanaša na upravljanje uradne komunikacije … (v nadaljevanju organ) na družbenih omrežjih, zlasti na naknadno onemogočanje dostopa do že javno objavljenih vsebin. Podrobno ste opisali in s posnetki zaslona utemeljili, na kakšen način organ oziroma župan objavljata informacije na družbenem omrežju Facebook. Predlagate, da IP preveri opisano ravnanje in ugotovi, ali je prišlo do kršitve ZDIJZ.

Uvodoma pojasnjujemo, da je IP pritožbeni organ v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Ta postopek se začne, ko prosilec pri organu, zavezanem za posredovanje informacij javnega značaja, vloži zahtevo na podlagi ZDIJZ. Šele v primeru, če organ o takšni zahtevi ne odloči v celoti v predpisanem roku (to pomeni, da prosilcu niti ne omogoči dostopa do vseh zahtevanih informacij javnega značaja niti ne izda zavrnilne odločbe), ali če takšno zahtevo zavrne z odločbo, lahko IP v okviru pritožbenega postopka odgovori na vprašanje, ali so zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja (tj. že obstoječi dokument, do katerega je organ dolžan omogočiti dostop komurkoli, kar pomeni, da ne vsebuje podatkov, ki so kot izjema od prostega dostopa določeni v 5.a in 6. členu ZDIJZ). IP ob tem še poudarja, da prosilec z zahtevo na podlagi ZDIJZ lahko zahteva, da mu organ omogoči vpogled, ali pošlje prepis, fotokopijo ali elektronski zapis zahtevane informacije (prvi odstavek 25. člena ZDIJZ), ZDIJZ pa prosilcu ne daje pravice, da bi od organa zahteval javno objavo določenih informacij.

Upoštevaje navedene pravne podlage IP pojasnjuje, da se njegove pristojnosti nanašajo le na en del pravice do svobode izražanja, in sicer na pravico dostopa do informacij javnega značaja. Zato vaš dopis z dne 21. 1. 2026, ki se nanaša na širši vidik pravice do svobode izražanja, tj. na vprašanja s področja odločitve organa, katere vsebine bo objavljal na družbenem omrežju, ne sodi v pristojnost IP. Skladno z načelom zakonitosti se IP ne more in ne sme opredeljevati do konkretnih postopkov, za katere so pristojni drugi organi, niti se ne sme vanje vmešavati. IP torej ne sme in ne more ugotavljati, ali je bila odločitev organa o izbrisu oziroma omejenem dostopu do določenih vsebin na družbenem omrežju sprejeta zakonito, sorazmerno in v skladu s pravico do svobode izražanja.

Če boste morda odgovarjali na ta dopis, vas prosimo, da se v odgovoru sklicujete na našo opravilno številko zadeve.

V upanju, da vam bodo naša pojasnila v pomoč, vas lepo pozdravljamo,

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,                                      

svetovalka IP