Ali gre za molk organa v postopku po ZDIJZ?

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš elektronski dopis, iz katerega izhaja, da na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) vlagate pritožbo zaradi molka organa in neenake obravnave strank v postopku javnega razpisa.

Uvodoma pojasnjujemo, da je IP v zadevah s področja dostopa do informacij javnega značaja, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: ZDIJZ)[1], pristojen le za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zahtevo prosilca zavrnil ali zavrgel oziroma kako drugače kršil pravico dostopa do informacij javnega značaja (npr. o zahtevi prosilca ni odločil v zakonskem roku).

IP po vpogledu v zadevo ugotavlja, da v vašem primeru ne gre za zahtevo po ZDIJZ, in kot že navedeno predhodno je IP pristojen le v primerih, ko gre za postopanja in odločitve organov po ZDIJZ. V elektronskem dopisu namreč že sami izpostavljate ZUP kot pravno podlago za vašo pritožbo. Ne glede na to, pa vam posredujemo splošna pojasnila glede zahtev po ZDIJZ.

Zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ZDIJZ vloži prosilec (ki je lahko vsaka fizična ali pravna oseba) pri organu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo. V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti, in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, mora organ pozvati prosilca, da jo v roku, ki ga določi organ, dopolni, in če prosilec zahteve ne dopolni v roku ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena tega zakona in je zato organ ne more obravnavati, organ zahtevo zavrže (18. in 19. člen ZDIJZ). V skladu s prvim in drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ napravi organ uradni zaznamek, če zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ugodi, če pa zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, pa mora o tem izdati pisno odločbo. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da za posamezen zahtevan podatek niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja ali če zahtevani podatek oziroma dokument pomeni izjemo po 5.a ali 6. členu ZDIJZ (26. člen ZDIJZ). Organ je dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve (23. člen ZDIJZ).

V postopku po ZDIJZ pa je sicer bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu.

Na spletnih straneh IP so sicer dostopni tudi obrazci s področja dostopa do informacij javnega značaja (npr. zahteva za dostop do informacij javnega značaja, pritožba zaradi molka organa, ...).[2] Uporaba obrazcev IP ni obvezna, lahko so samo v pomoč pri pripravi zahteve ali pritožbe.

IP opozarja še na določbo 32. člena ZDIJZ, ki določa, da je naloga Ministrstva za javno upravo med drugim seznanjanje javnosti o načinu in pogojih dostopa do informacij javnega značaja

Lepo vas pozdravljamo,

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

[1] Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22.

[2] https://www.ip-rs.si/obrazci/informacije-javnega-znacaja/