Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Vrhovno sodišče RS

+ -
Datum: 22.04.2022
Številka: 090-72/2022
Kategorije: Omejitev po posebnem zakonu, Osebni podatek

POVZETEK:

V obravnavanem primeru je prosilec po ZDIJZ  zahteval posredovanje seznama vrhovnih sodnikov in sodnic ter za vsakega letnice rojstva, diplomiranja in opravljanja pravosodnega izpita ter naziv pravne fakultete in univerze, na kateri je diplomiral(a) ter za vsakega tudi letnice izvolitve v sodniško funkcijo in napredovanj. Na podlagi ZDIJZ je zaprosil za enake podatke tudi za ostale sodnike v Republiki Sloveniji. Organ je prosilcu omogočil dostop do podatkov o o letnici izvolitve v sodniško funkcijo in datumom napredovanj na sodišču, v preostalem delu pa zahtevo zavrnil. V pritožbenem postopku je IP odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati še letnice diplomiranja in opravljanja pravniškega državnega izpita oz. pravosodnega izpita, zavrnil pa dostop do letnice rojstva in naziva pravne fakultete.  IP je poudaril, da se ne strinja z organom, da je ZS v delu, ki ureja centralno kadrovsko evidenco, specialen predpis v odnosu do ZDIJZ, saj ne urejata iste pravice, zato je treba v tem postopku dopustnost razkritja podatkov obravnavati izključno v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. IP se strinja, da imata sodstvo in sodniki poseben položaj,  vendar pa je za vsako državo izjemnega pomena zaupanje državljanov v sodstvo, to pa je v prvi vrsti odvisno od vtisa, ki ga ima javnost o sodstvu. Kljub posebnemu položaju sodstva in kljub ustavni zahtevi po neodvisnosti in nepristranskosti, pa sodstvo oz. sodniki ne morejo biti v celoti izločeni iz zahteve po transparentnem delovanju, ki velja za vse državne organe v demokratični družbi. Kot je zapisano v sodbi »neodvisnost sodnikov pomeni, da lahko vsak sodnik samostojno odloča brez kakršnekoli ovire ali pritiskov«. Postavlja se torej vprašanje, ali bi razkritje zahtevanih osebnih podatkov sodnikov, ki izkazujejo izpolnjevanje splošnih pogojev za opravljanje sodniške funkcije in ki jih določa prvi odstavek 8. čl. ZSS, pomenilo oviro in pritisk na delo sodnika? Po oceni IP pravica do neodvisnosti sodnikov, kot ključni argument za zavrnitev dostopa, kar je bilo izpostavljeno v omenjenih sodbah, na katere se je skliceval organ v izpodbijani odločbi, zagotovo ne izhaja iz »prikrivanja« podatkov o izpolnjevanju splošnih pogojev za opravljanje funkcije sodnika, temveč je ravno obratno. S tem, ko je javnost seznanjena z osnovnimi podatki o izpolnjevanju splošnih pogojev za sodnika, se neodvisnost sodnika krepi, poveča se zaupanje v sodstvo in zagotavlja ustavna pravica, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče in da mu sodi sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Glede dostopa do letnice rojstva je IP ugotovil, da je v konkretnem primeru predmet presoje letnica rojstva za vse sodnike (ce), ki so bili izvoljeni v različnih časovnih obdobjih, ob različni zakonski podlagi, pri čemer je organ pri zahtevi prosilca glede »letnice izvolitve v sodniško funkcijo« upošteval »letnico izvolitve v sodniško funkcijo (trajno)« (torej od leta 1994 dalje, op. IP), pomeni, da iz zahtevnih informacij sama letnica rojstva neposredno ne izkazuje izpolnjevanja pogoja iz 3. točke prvega odstavka 8. čl. ZSS, temveč bi slednje terjalo dodatno analizo, kar presega presojo tega postopka, prav tako pa informacije oz. podatki, ki so predmet presoje in so zapisani v preglednicah, tega niti ne omogočajo. Glede dostopa do naziva pravne fakultete oz. univerze v smislu »kraja«, v katerem je sodnik (ca) pridobil(a) strokovni naslov s področja prava, je IP ugotovil, da ni neposredni pogoj za izvolitev v sodniško funkcijo, zaradi česar pri zahtevani informaciji ne gre za podatek, ki bi bil povezan z izvajanjem javne funkcije v smislu prve alineje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Povsem irelevantno je, ali je sodnik(ca) diplomiral(a) na Pravni fakulteti v Ljubljani ali Mariboru itd., ključen je pridobljeni strokovni naslov s področja prava, ne glede na naziv pravne fakultete oz. univerze. 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-72/2022/5

Datum: 22. 4. 2022

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec) z dne 17. 2. 2022, zoper odločbo z dne 15. 2. 2022, št. Su 1689/2021, Republike Slovenije, Vrhovnega sodišča, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 17. 2. 2022 se delno ugodi in se odločba Republike Slovenije, Vrhovnega sodišča z dne 15. 2. 2022, št. Su 1689/2021, v drugi točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati preglednice s podatki, ki so bile pripravljene na Okrajnem sodišču v Ljubljani, okrožnih sodiščih, Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, delovnih sodiščih, Upravnem sodišču RS, višjih sodiščih, Višjem delovnem in socialnem sodišču in Vrhovnem sodišču RS, s podatki o imenu in priimku sodnika (ce), in sicer še: letnice diplomiranja in letnice opravljanja pravniškega državnega izpita oz. pravosodnega izpita.

 

  1. V preostalem delu, v katerem so preglednice neizpolnjene ter v delu letnice rojstva sodnika/sodnice ter naziv pravne fakultete in univerze, na kateri je sodnica/sodnik diplomiral(a), se pritožba prosilca zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 18. 12. 2021 na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ, za posredovanje seznama vrhovnih sodnikov in sodnic ter za vsakega letnice rojstva, diplomiranja in opravljanja pravosodnega izpita ter naziv pravne fakultete in univerze, na kateri je diplomiral(a) ter za vsakega tudi letnice izvolitve v sodniško funkcijo in napredovanj. Na podlagi ZDIJZ je zaprosil za enake podatke tudi za ostale sodnike v Republiki Sloveniji.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 15. 2. 2022, št. Su 1689/2021, s katero je v prvi toči izreka odločil, da se zahtevi prosilca z dne 18. 12. 2021 delno ugodi in se mu po pravnomočnosti te odločbe posredujejo preglednice s podatki, ki so bile pripravljene na Okrajnem sodišču v Ljubljani, okrožnih sodiščih, Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, delovnih sodiščih, Upravnem sodišču RS, višjih sodiščih, Višjem delovnem in socialnem sodišču in Vrhovnem sodišču RS, s podatki o imenu in priimku sodnika ter podatkom o letnici izvolitve v sodniško funkcijo in datumom napredovanj na sodišču. V drugi točki izreka izpodbijane odločbe pa je organ odločil, da se v delu, v katerem se zahteva prosilca nanaša na letnice rojstva, diplomiranja in opravljanja pravosodnega izpita ter naziv pravne fakultete in univerze, na kateri je sodnica/sodnik diplomiral(a), zahteva prosilca zavrne. Posebni stroški niso nastali.

 

V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in povzel določbe ZDIJZ ter nadalje navedel, da po pregledu stanja ugotavlja, da podatki, ki jih zahteva prosilec, pri Vrhovnem sodišču ne obstajajo v obliki evidence oz. seznama vseh sodnikov in sodnic v Republiki Sloveniji, po kriterijih, kot to zahteva prosilec (poleg imena za vsakega letnice rojstva, diplomiranja in opravljanja pravosodnega izpita ter naziv pravne fakultete in univerze, na kateri je diplomiral(a) ter za vsakega tudi letnice izvolitve v sodniško funkcijo in napredovanj). Organ v skladu z 78. členom Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) upravlja Centralno kadrovsko evidenco (v nadaljevanju CKE) za sodnike (in javne uslužbence). Glede na določbo drugega odstavka 78. člena ZS se CKE lahko upravlja z uporabo informacijske tehnologije. Tretji odstavek nadalje natančno določa nabor osebnih in drugih podatkov sodnikov, ki se vodijo v CKE, med drugim:

–identifikacijski podatki (osebno ime, naslov prebivališča, EMŠO) – 1. točka

–podatki o službenem razmerju za sodnika (datum nastopa sodniške službe oziroma odločba o izvolitvi in imenovanju sodnika, sodniško mesto) – 2. točka

–podatki o stopnji izobrazbe, funkcionalnem in specialnem znanju, udeležbi na različnih oblikah izpopolnjevanja in usposabljanja ter drugi podatki o strokovni usposobljenosti – 4. točka

–evidenca napredovanj, priznanj, nagrad, dodelitev in razporeditev – 10. točka.

Četrti odstavek 78. člena določa, da se zbirka dokumentov, ki se nanašajo na podatke iz prejšnjih dveh odstavkov, obdeluje na sodišču, na katerem sodnik opravlja sodniško službo, lahko pa tudi v kadrovski evidenci.

Organ oz. Vrhovno sodišče upravlja CKE, ki sestoji iz več različnih zbirk dokumentov oziroma podatkov, ki so evidentirani na posameznem (matičnem) sodišču. Podatki se hranijo deloma v fizični obliki (osebni spisi sodnikov oziroma personalne mape), deloma v obliki elektronskih spisov (informatizirani vpisniki sodišč) - odvisno od starosti (nastanka) dokumenta oziroma podatka. Določen nabor podatkov o sodnikih je evidentiran na vsakem posameznem sodišču tudi v okviru enotnega informacijskega sistema MFERAC. Podatki CKE se torej ne vodijo skupno za vse sodnike posameznega sodišča ali vseh sodišč v obliki enega dokumenta. Glede na navedeno bi organ lahko zadostil zahtevi prosilca (ob izpolnjenem pogoju iz naslednje, 2. točke obrazložitve), le na način, da bi pregledal vse osebne spise sodnikov, oziroma vpogledal v vse posamezne zbirke dokumentov, ki se nanašajo na podatke CKE, analiziral njihovo vsebino in izpisal relevantne podatke, poleg tega pa bi moral organ na posamezna matična sodišča, to so sodišča, na katerih sodniki opravljajo sodniško službo in ki hranijo osebne spise vseh sodnikov svojega sodišča, pošiljati dodatne poizvedbe ali delno odstopiti obravnavano zahtevo po ZDIJZ. Po presoji organa bi iskanje in odbiranje dokumentov oziroma podatkov CKE po kriterijih, kot jih je v navedeni zahtevi postavil prosilec, predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, česar organ po določbah ZDIJZ sicer ni dolžan storiti, zato bi lahko zahtevo prosilca že na tej podlagi zavrnil. Pri izdelavi zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna analiza oz. vsebinska presoja organa, gre tudi po praksi IP za ustvarjanje novega dokumenta. Kljub navedenemu je organ v tem postopku kot upravljavec CKE v skladu z 78. členom ZS od sodišč pridobil zahtevane podatke v obliki seznama oziroma preglednic za vse sodnike, po kriterijih, ki izhajajo iz prosilčeve zahteve. Takšna odločitev (da zahteve ne bo zavrnil zaradi neobstoja dokumenta) je bila sprejeta predvsem z namenom, da se v tem postopku po ZDIJZ dokončno razjasnijo pravne dileme glede javnosti oziroma zaupnosti zahtevanih podatkov sodnikov, ki izvirajo iz CKE, in glede dopustnosti njihovega razkritja s strani organa. Organ je torej od matičnih sodišč pridobil sezname z razpoložljivimi podatki, ki so predmet zahteve prosilca. Organ je nadalje presojal, ali so podatki na dokumentih (seznamih oziroma preglednicah), ki jih je organ bodisi izdelal sam (za vrhovne sodnike) bodisi pridobil s strani matičnih sodišč, prosto dostopne informacije javnega značaja, ali predstavljajo eno izmed izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ. Organ je navedel, da je očitno, da zahtevani podatki predstavljajo osebne podatke posameznih sodnic in sodnikov. Sodišče lahko po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V Republiki Sloveniji se kot predpis, ki ureja varstvo osebnih podatkov, neposredno uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov). Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov med drugim zakonita, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Organ je ocenil, da za razkritje zahtevanih osebnih podatkov (z izjemo letnice izvolitve v sodniško funkcijo in napredovanj, ki jih ZS ne šteje kot zaupne podatke) prosilcu oziroma splošni javnosti nima posebnega zakonskega pooblastila. Določba šestega odstavka 78. člena ZS namreč jasno določa, da so podatki iz CKE za sodnike zaupni, razen podatkov iz 2. (podatki o službenem razmerju za sodnika - datum nastopa sodniške službe oziroma odločba o izvolitvi in imenovanju sodnika, sodniško mesto) in 10. točke (evidenca napredovanj, priznanj, nagrad, dodelitev in razporeditev) tretjega odstavka tega člena. 79. člen ZS nadalje določa krog upravičencev, ki imajo pravico dostopa do CKE in namene, za katere se lahko podatki iz CKE uporabijo. Zakonska obveznost, o kateri govori določba točke c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, je po oceni organa prav v tem, da podatkov iz omenjene zbirke ne obdeluje in jih ne razširja v nasprotju z določbo 78. člena ZS oziroma, da jih varuje skladno z njihovo zaupno naravo. Posredovanje podatkov iz CKE, ki jih ZS opredeli kot zaupne, po oceni organa, ki sledi praksi Upravnega sodišča glede tega vprašanja, ni dopustno niti na podlagi t.i. »izjeme od izjeme« iz določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na ugotovljeno izjemo (npr. varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Z določbo šestega odstavka 78. člena ZS je namreč zakonodajalec izrecno predpisal obseg in način dostopa javnosti do podatkov o opravljanju javne funkcije v specifičnem primeru sodnikov, kar izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 1604/2015 z dne 5. 1. 2015, v kateri je sodišče zapisalo, da je v kontekstu presoje „izjeme od izjeme“, po kateri se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na določbe prvega odstavka, če gre za (med drugim) podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije, treba upoštevati določbo petega odstavka 78. člena ZS o tem, kateri podatki iz centralne kadrovske evidence za sodnike so zaupni. Zakonodajalec je namreč s to določbo izrecno predpisal obseg in način dostopa javnosti do podatkov o opravljanju javne funkcije v specifičnem primeru sodnikov oziroma v skladu z načelom sorazmernosti opravil tehtanje med javnostjo teh podatkov na eni strani in zasebnostjo sodnikov ter pomenom teh podatkov za njihovo nemoteno opravljanje sodniške funkcije na drugi. Pri tem je organ še opozoril, da je bila ureditev CKE za sodnike in javne uslužbence sodišč v sedanjem obsegu in obliki v ZS določena oziroma vključena z novelo zakona ZS-K, ki tako specialno ureja vprašanje zaupnosti podatkov, ki se v njej zbirajo, objavljena je bila v Uradnem listu št. 63/2013 z dne 26. 7. 2013, v veljavno pa je stopila 10. 8. 2013, torej gre v primerjavi z ZDIJZ (oziroma z določilom 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki v nespremenjenem besedilu obstaja od leta 2005), ki v splošnem ureja dostop do informacij javnega značaja, za specialnejši, kot tudi za poznejši zakon. Glede na navedeno stališče določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni uporabljiva za naslednje podatke, ki jih zahteva prosilec: letnica rojstva, diplomiranja in opravljanja pravosodnega izpita ter naziv pravne fakultete in univerze, na kateri je diplomiral(a), saj gre za (osebne) podatke iz 1. oziroma 4. točke prvega odstavka 78. člena, ki so v skladu z določbo petega odstavka 78. člena ZS zaupni in jih organ kot upravljavec CKE ne sme razkrivati splošni javnosti. Dostop do teh podatkov je glede na navedeno torej treba zavrniti. Organ pa je nadalje ugotovil, da določbo prve alineje tretjega odstavka 6. člena lahko uporabi glede podatkov o nastopu sodniške funkcije in napredovanjih, ki jih zakon ne opredeljuje kot zaupne. Ti podatki se prosilcu po pravnomočnosti te odločbe posredujejo. Organ je na koncu še pojasnil, da izdana odločba na pravni položaj sodnikov ne učinkuje, saj z njo dostop do njihovih osebnih podatkov ni bil dovoljen, razen do tistih, ki jih ZS ne opredeljuje kot zaupne in so po zakonu (3. odst. 6. člena ZDIJZ) javni. Glede na navedeno organ sodnikov, katerih osebni podatki so predmet tega postopka, ni posebej pozival v postopek kot stranske udeležence, pri čemer je v delu, v katerem je dostop do podatkov dovolil, uporabil določbo a26. a člena ZDIJZ, po kateri je stranska udeležba v postopku po ZDIJZ omejena, kadar so predmet zahteve po zakonu javni podatki.

 

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec zoper zavrnilni del, torej 2. točko izreka odločbe, vložil pritožbo z dne 17. 2. 2022. Prosilec je navedel, da organ v odločbi navaja, da podatke ima, a se sklicuje na domnevno zaupnost podatkov o sodnikih, letnici diplomiranja, fakulteti diplomiranja in letnici rojstva. Podatki naj bi bili zaupni na podlagi zakona. Po oceni prosilca, so ti podatki o državnih funkcionarjih in predstavnikih oblasti javni na podlagi 39. člena Ustave ter 6. in 10. člena EKČP. Navedel je, da 39. člen Ustave in 10. člen EKČP dajeta njemu in javnosti pravico do teh podatkov o predstavnikih oblasti. Po 6. členu EKČP mora država zagotoviti ne le poštena sodišča, ampak tudi videz poštenega sodišča. Če skriva osnovne podatke o sodnikih kot zaupne, izgubi zaupanje in s tem videz poštenega sodišča. Predlaga, da IP pred Ustavnim sodiščem sproži postopek za oceno ustavnosti zakonskih določb (6. odstavek 78. člena Zakona o sodiščih in drugi) in drugih predpisov, po katerih bi naj bili osnovni podatki o državnih funkcionarjih in predstavnikih oblasti, sodnikih, zaupni. Prosi, da IP v odločitvi poudari, da organ krši ZDIJZ tudi s tem, ko do pravnomočnosti zadržuje informacije javnega značaja, katerih posredovanje je ugodil. Organ je po ZDIJZ dolžan javne informacije prosilcem posredovati "nemudoma" in ne s pogojevanjem pravnomočnosti. Zato ob tej pritožbi, ki jo pošilja preko organa, organ ponovno prosi, da upošteva ZDIJZ in pravico iz 39. člena ustave ter mu pošlje podatke nemudoma. Predlaga, da IP odpravi oz. razveljavi odločbo organa v zavrnilnem delu in jo spremeni tako, da se prosilcu ugodi ali da jo vrne organu v ponovno odločanje.

 

Organ je z dopisom št. Su 1689/2021 z dne 28. 2. 2022 ugotovil, da je pritožba prosilca pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi in jo je s prilogami odstopil v reševanje IP.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z njimi razpolaga, čeprav je bila informacija v obliki Excel tabel ali preglednic izdelana prav za ta namen in z vsebino, ki je bila predmet zahteve, česar organu ne bi bilo treba storiti. Vendar pa IP ob tem dodaja, da je pri pregledu posredovanih tabel ugotovil, da pri določenih sodnikih (cah) določeni podatki v tabeli niso navedeni in torej v tem delu kriterij materializirane oblike ni podan, IP pa nima podlage, da bi organu naložil, da mora tabele »v celoti« izpolniti. Pritožba prosilca zato v »manjkajočem delu tabel« ni utemeljena in se zavrne. 

 

Glede na to, da se prosilec pritožuje, ker naj bi organ za posamezne sodnike(ce) neupravičeno prekril letnice: rojstva, diplomiranja in opravljanja pravosodnega izpita ter naziv pravne fakultete in univerze, na kateri je diplomiral(a), je sporno vprašanje, ali je v zavrnilnem delu podana zatrjevana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ oz. zaupnost informacij v skladu s 6. odst. 78. čl. ZS.

 

Kot je navedel že organ v izpodbijani odločbi, so v obravnavanem primeru predmet presoje informacije oziroma osebni podatki, ki jih organ vodi v centralni kadrovski evidenci (MFERAC) na podlagi 78. člena Zakona o sodiščih (ZS), ki med drugim tudi določa, da so podatki iz centralne kadrovske evidence za sodnike zaupni, razen podatkov iz 2. in 10. točke tretjega odstavka tega člena, torej: 2. podatki o službenem razmerju za sodnika (datum nastopa sodniške službe oziroma odločba o izvolitvi in imenovanju sodnika, sodniško mesto) in 10. evidenca napredovanj, priznanj, nagrad, dodelitev in razporeditev. V navedeni določbi sicer ni izrecno navedeno, da je mogoč prost dostop (ki predstavlja eno izmed oblik obdelave osebnih podatkov) do podatkov iz centralne kadrovske evidence, vendar pa je posebej določeno, da med »zaupne podatke« ne sodijo »podatki o službenem razmerju za sodnika«, kamor je po oceni IP mogoče vključiti tiste informacije, ki predstavljajo splošne pogoje za izvolitev ter imenovanje sodnika in so opredeljeni v 8. čl. ZSS[1]. Brez izpolnjevanja zakonskih splošnih pogojev namreč sodnik (ca) ne more »vstopiti« v službeno razmerje, to je osnova, predpogoj za opravljanje javne funkcije sodnika (ce), zato se tovrstni podatki že po svojem pomenu ne morejo obravnavati kot zaupni. Podlaga za takšno razlago izhaja tudi iz same določbe 2. točke, ki kot rečeno vključuje »odločbo o izvolitvi in imenovanju«, pri čemer ni dvoma, da odločba o imenovanju vsebuje informacije o izpolnjevanju splošnih in tudi posebnih pogojev za imenovanje na sodniško mesto, iz česar izhaja logičen sklep, da zakonodajalec tovrstnih informacij ni imel namena izvzete iz prostega dostopa, ampak ravno nasprotno, izrecno je navedel, da podatki niso zaupni.

 

Vendar tudi, če IP podredno sledi organu, da zahtevane informacije ne sodijo pod 2. točko tretjega odstavka 78. čl. ZS, pa slednje prav tako ne predstavlja zadržka za prost dostop do informacij, ki izkazujejo izpolnjevanje splošnih pogojev iz 8. čl. ZSS, saj neposredno zakonsko podlogo za obdelavo osebnih podatkov v smislu prostega dostopa predstavlja prva alineja 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ. IP se namreč ne strinja z organom, da je ZS v delu, ki ureja centralno kadrovsko evidenco, specialen predpis v odnosu do ZDIJZ, saj ne urejata iste pravice, zato je treba v tem postopku dopustnost razkritja podatkov obravnavati izključno v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V tej zvezi IP opozarja na sodno prakso, in sicer na odločitev Vrhovnega in Upravnega sodišča, v sodbi X Ips 252/2009 in I U 1410/2009-9, v povezavi z odločbo IP št. 090-54/2009 z dne 15. 7. 2009, v smiselno enaki zadevi. Iz navedenih odločitev, ki se v konkretnem primeru uporabljajo smiselno, izhaja, »da ZJU v delu, v katerem ureja kadrovsko evidenco javnih uslužbencev, ni specialen predpis v odnosu na ZDIJZ in da je razkritje osebnega podatka pod določenimi pogoji dopustno tudi v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja«. Povsem identično, kot ZJU, ki »specialno« ureja vprašanje dostopa do kadrovske evidence javnih uslužbencev, ureja ZS v 78. čl. dostop do centralno kadrovske evidence za sodnike in javne uslužbence, zato ni nobenega utemeljenega razloga, da stališče Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 252/2009, ne bi bilo relevantno tudi pri obravnavanju ZS v razmerju do ZDIJZ, saj gre za smiselno enako evidenco. Sodba upravnega sodišča, na katero se sklicuje organ v izpodbijani odločbi, niti ni presojala dostopa do osebnih podatkov sodnikov, ki izkazujejo izpolnjevanje splošnih pogoje za izvolitev, niti sodba ne pojasni, zakaj bi bilo obravnavanje vprašanje dostopa do kadrovske evidence v ZJU drugačno od ZS. Zgolj utemeljitev, da je zakonodajalec v 78. čl. ZS opravil test tehtanja in omejil dostop, zagotovo ni argument, ki bi posegel oz. presegel izraženo stališče v zgoraj navedeni sodbi Vrhovnega sodišča, še zlasti, ker je zakonodajalec test tehtanja izvedel tudi v ZJU, kakor tudi pri prvi alineji 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ in povsem jasno in nedvoumno zapisal, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije, to pa so zagotovo podatki o izpolnjevanju splošnih pogojev za opravljanje funkcije sodnika. Povedano drugače, samo dejstvo, da je zakonodajalec z določbo v 78. čl. ZS predpisal obseg in način dostopa do podatkov o opravljanju javne funkcije sodnika, na kar se sklicujeta sodbi Upravnega sodišča[2], ki ju omenja organ v izpodbijani odločbi, nikakor ne pomeni, da je s tem izključena uporaba določbe v prvi alineji 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ, saj za takšno razlago sodbi ne ponudita nobenega pravnega argumenta. IP ob tem poudarja, da presoja informacij po določbah ZDIJZ zagotovo ne posega v institut zaupnosti podatkov iz centralne kadrovske evidence, še manj pa v neodvisnost sodnikov, temveč je strogo omejena na dostopnost do podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije. Sodniki opravljajo javno funkcijo in morajo biti tako kot vsi, ki opravljajo delo v javnem sektorju (torej drugi javni delavci) in za delo prejemajo javna sredstva, podvrženi preglednosti, saj je le na ta način lahko zagotovljeno zaupanje v sodstvo, še zlasti z vidika pravice do poštenega sodišča in tudi »videza poštenega sodišča«, na kar pravilno opozarja prosilec. Ni namreč nobenega utemeljenega razloga, niti zakonske podlage, da bi izpolnjevanje pogojev za opravljanje sodniške funkcije obravnavali drugače oz. manj transparentno, kot izpolnjevanje pogojev za katerokoli drugo delovno mesto oz. funkcijo v delovnem razmerju z Republiko Slovenijo. Zakaj bi bil torej nek drug javni delavec obravnavan drugače in podvržen večji preglednosti glede svojih osebnih podatkov, kot sodnik? Zaradi neodvisnosti sodstva? IP se strinja, da imata sodstvo in sodniki poseben položaj, in zagotovo ne želi enačiti sodnikov kot javnih funkcionarjev z javnimi uslužbenci, vendar pa je za vsako državo izjemnega pomena zaupanje državljanov v sodstvo, to pa je v prvi vrsti odvisno od vtisa, ki ga ima javnost o sodstvu. Kljub posebnemu položaju sodstva in kljub ustavni zahtevi po neodvisnosti in nepristranskosti, pa sodstvo oz. sodniki ne morejo biti v celoti izločeni iz zahteve po transparentnem delovanju, ki velja za vse državne organe v demokratični družbi. Kot je zapisano v sodbi[3], »neodvisnost sodnikov pomeni, da lahko vsak sodnik samostojno odloča brez kakršnekoli ovire ali pritiskov«. Postavlja se torej vprašanje, ali bi razkritje zahtevanih osebnih podatkov sodnikov, ki izkazujejo izpolnjevanje splošnih pogojev za opravljanje sodniške funkcije in ki jih določa prvi odstavek 8. čl. ZSS, pomenilo oviro in pritisk na delo sodnika? Po oceni IP pravica do neodvisnosti sodnikov, kot ključni argument za zavrnitev dostopa, kar je izpostavljeno v omenjenih sodbah, na katere se sklicuje organ v izpodbijani odločbi, zagotovo ne izhaja iz »prikrivanja« podatkov o izpolnjevanju splošnih pogojev za opravljanje funkcije sodnika, temveč je ravno obratno. S tem, ko je javnost seznanjena z osnovnimi podatki o izpolnjevanju splošnih pogojev za sodnika, se neodvisnost sodnika krepi, poveča se zaupanje v sodstvo in zagotavlja ustavna pravica, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče in da mu sodi sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Dejstvo je, da »zavrnitev dostopa oz. prikrivanje podatkov« že samo po sebi vzbuja vtis, da je nekaj narobe ali celo nezakonito, kar je bilo nenazadnje zaznati v medijsko odmevnem primeru za konkretnega Vrhovnega sodnika, zato je IP prepričan, da prosta dostopnost do izpolnjevanja splošnih pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo varuje ugled sodniške službe in posledično tudi nepristranost in neodvisnost sojenja, kar je temelj pravne države v demokratični družbi. IP je v svoji praksi[4] že večkrat odločal o prosti dostopnosti do podatkov, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za izvolitev in imenovanje na sodniško funkcijo, prav tako so tudi že organ in druga sodišča posredovali te podatke za konkretne sodnike javnosti (tudi ob izvršitvi odločb IP), in glede na to, da izjema od izjem, torej prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, nima nobenih omejitev, ko je obseg zahtevanih informacij večji, pomeni v obravnavanem primeru, da ni nobene razlike, ali prosilec zahteva podatek zgolj za enega sodnika ali za vse sodnike, saj zahteva prosilca z obsežnostjo ne spremeni svojega pomena oz. ne izgubi svoje povezave z izvajanjem javne funkcije. Zaradi omenjenih odločitev po preglednosti informacij, IP v praksi ni zaznal, da bi bilo kakorkoli poseženo v individualnost neodvisnih nosilcev sodne veje oblasti, prej obratno, prav tako tudi organ ni navedel konkretnih argumentov, ki bi kazali na poseg v neodvisnost sodstva, zato IP odločitvi organa o zavrnitvi dostopa ne more slediti, zlasti ne v celoti. Sodniki so in bodo vselej na očeh javnosti, njihovo delo pa predmet komentarjev in kritik, tudi v medijih, vendar se pričakuje, da so sodniki osebnosti, ki se zavedajo svoje odgovornosti in so zato tudi sposobni prenesti pritisk javnosti.

 

Nadalje utemeljitev organa, da je ZS tudi poznejši zakon kot ZDIJZ, pa ravno nasprotno od tega, kar zatrjuje organ, po oceni IP še dodatno izkazuje, da če bi zakonodajalec v ZS želel izključiti oz. omejiti uporabo določbe ZDIJZ v razmerju do sodnikov, bi navedeno izrecno zapisal, vendar ni, pri čemer ni dvoma, da sodniki opravljajo javno funkcijo, zato ni nobene dileme, da se določba prve alineje 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ uporablja tudi za sodnike.

 

Ker pa zakonodajalec pojma »podatki povezani z opravljanjem javne funkcije«, ni konkretno opredelil, njegovo vsebino polni praksa na način, da se v vsakem primeru posebej ugotavlja, ali zahtevane informacije ustrezajo zakonski določbi, pri čemer je treba izhajati iz namena zakona, ki je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja ter podatki o porabi javnih sredstev, torej niso varovani. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Z vidika vprašanja, kateri podatki sodijo pod tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, IP opozarja na že večkrat sprejeto stališče, da konkretni javni uslužbenec oziroma javni funkcionar (kamor sodijo tudi sodniki) ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu, podatka o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta. Slednji podatki namreč izkazujejo tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca ali funkcionarja, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju, ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec oziroma funkcionar, zakonita. Takšni podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom sodišča, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo.

 

V tej zvezi je torej IP v nadaljevanju ugotavljal, ali podatki iz preglednic oz. Excelovih tabel, ki jih je pripravil organ po zahtevi prosilca in so predmet presoje, izkazujejo izpolnjevanje splošnih pogojev za izvolitev ter imenovanje sodnika:

 

  • Letnica diplomiranja in letnica opravljanja pravniškega državnega izpita

 

V 8. čl. ZSS je v okviru izpolnjevanja splošnih pogojev določeno, da je za sodnika lahko izvoljen, kdor ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava, oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji ter da je opravil pravniški državni izpit. Omenjena pogoja iz 4. in 5. točke prvega odstavka 8. čl. ZSS se dokazujeta s predloženimi listinami, z diplomo in s potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu ali pravosodnem izpitu (kot se je včasih imenoval), na katerih so vselej navedeni tudi podatki o letnici izdaje diplome oz. potrdila. Organ je sicer za potrebe zahteve prosilca navedene letnice izpisal iz dokumentov oz. listin v Excel tabele, ki so predmet presoje, z izrecno oznako »leto diplomiranja« in »leto opravljanja PDI ali pravosodnega izpita«, zato IP nima razloga, da ne bi sledil organu, da navedena podatka v tabelah izkazujeta obstoj zahtevanih listin, pri čemer je sama letnica pomembna tudi z vidika, da sta listini, ki predstavljata pogoj, obstajali pred izvolitvijo na mesto sodnika, torej v povezavi z zahtevnim podatkom »o letnici izvolitve v sodniško funkcijo«, ki je prav tako v tabeli in do česar je organ prosilcu dostop ugodil. Ker so se izobraževalni programi in s tem tudi povezani nazivi o pridobljeni pravni izobrazbi s časom spreminjali, je z nazivom pridobljene izobrazbe neločljivo povezan tudi datum diplomiranja. Glede na navedeno IP ugotavlja, da ni nobenega dvoma, da omenjena podatka: letnica diplomiranja in letnica opravljanja pravniškega državnega izpita, tudi v povezavi s podatki, ki so v tabeli in do katerih je organ dostop ugodil, izkazujeta izpolnjevanje zakonskih pogojev iz 4. in 5. točke prvega odstavka 8. čl. ZSS, zato v skladu z zgoraj navedeno obrazložitvijo, sodita med prosto dostopne informacije javnega značaja. Neposredno podlago za obdelavo navedenih osebnih podatkov predstavlja prva alineja tretjega odst. 6. čl. ZDIJZ, ker gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije.

 

IP ob tem dodaja, da ni razloga, da bi moral IP v postopek pozivati sodnike kot stranske udeležence, saj so v tem delu predmet presoje osebni podatki, ki so po zakonu javni, zato se IP sklicuje na določbo a26. a člena ZDIJZ, po kateri je stranska udeležba v postopku po ZDIJZ omejena, kadar so predmet zahteve po zakonu javni podatki.

 

  • Letnica rojstva

 

Skladno s 3. točko prvega odstavka 8. čl. ZSS mora posameznik ob izvolitvi za sodnika (co) že dopolniti 30 let, kar pomeni, da je letnica rojstva podatek, ki je povezan z izpolnjevanjem zakonskih pogojev iz ZSS, posledično pa gre za informacijo, ki je povezana z opravljanjem javne funkcije. Vendar pa je bila zakonodaja glede slednjega pogoja v preteklosti drugačna in je aktualni starostni pogoj v veljavi od 28. 4. 1994, s sprejetjem ZSS, ko je bila uzakonjena trajna sodniška funkcija, pri čemer so v prehodnih in končnih določbah, v 105. čl. (upoštevana ZSS-A in ZSS-B), določeni še prehodni pogoji glede izpolnjevanje starostnega pogoja[5]. Pred sprejetjem ZSS je bil v veljavi Zakon o rednih sodiščih (ZRS, od 1. 7. 1977 do 31. 12. 1994), ki starostnega pogoja za sodnika ni določal[6]. Glede na to, da je v konkretnem primeru predmet presoje letnica rojstva za vse sodnike (ce), ki so bili izvoljeni v različnih časovnih obdobjih, ob različni zakonski podlagi, pri čemer je organ pri zahtevi prosilca glede »letnice izvolitve v sodniško funkcijo« upošteval »letnico izvolitve v sodniško funkcijo (trajno)« (torej od leta 1994 dalje, op. IP), pomeni, da iz zahtevnih informacij sama letnica rojstva neposredno ne izkazuje izpolnjevanja pogoja iz 3. točke prvega odstavka 8. čl. ZSS, temveč bi slednje terjalo dodatno analizo, kar presega presojo tega postopka, prav tako pa informacije oz. podatki, ki so predmet presoje, tega niti ne omogočajo. Zato, za razliko od konkretnih postopkov, kjer se v povezavi z drugimi informacijami lahko presoja, ali je starostni pogoj podan oz. izpolnjen za konkretnega sodnika (upoštevajoč zakonodajo ob izvolitvi), pa v obravnavanem primeru zahtevane informacije v okviru »Excel tabel, ki so predmet presoje«, tega ne omogočajo, zato po oceni IP ne obstaja zakonska podlaga za prost dostop do letnice rojstva za vse sodnike (ce), saj na podlagi podatkov v tabeli ni mogoče za vse sodnike z gotovostjo trditi, da gre za podatek, ki je povezan z izvajanjem javne funkcije, kot pogoja za opravljanje sodniške funkcije. Pritožbo prosilca je zato treba v tem delu zavrniti.

 

  • Naziv pravne fakultete in univerze

 

Kot je bilo navedeno že zgoraj, je v 4. točki, prvega odstavka 8. čl. ZSS, v okviru izpolnjevanja splošnih pogojev, določeno, da je za sodnika lahko izvoljen, kdor ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava, oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji, kar pomeni, da zakonodajalec pri izpolnjevanju pogoja izobrazbe le tega ni vezal na konkretno pravno fakulteto oz. na poimensko določene pravne fakultete oz. univerze, temveč je ključen in edino relevanten pridobljeni strokovni naslov, ki mora biti s področja prava. Tudi v prehodnih in končnih določbah, v 105. čl. ZSS (upoštevana ZSS-A in ZSS-B), je bilo določeno le, da pogoj iz 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona izpolnjuje tudi, kdor je pred 25. junijem 1991 pridobil strokovni naslov diplomirani pravnik, v kateri od republik bivše SFRJ. Enako je bilo tudi pred sprejetjem ZSS, torej v času veljavnosti ZRS, ko je bilo kot pogoj določeno le, da mora biti sodnik diplomiran pravnik. Glede na navedeno sam naziv pravne fakultete oz. univerze v smislu »kraja«, v katerem je sodnik (ca) pridobil(a) strokovni naslov s področja prava, ni neposredni pogoj za izvolitev v sodniško funkcijo, zaradi česar pri zahtevani informaciji ne gre za podatek, ki bi bil povezan z izvajanjem javne funkcije v smislu prve alineje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Povsem irelevantno je, ali je sodnik(ca) diplomiral(a) na Pravni fakulteti v Ljubljani ali Mariboru itd., ključen je pridobljeni strokovni naslov s področja prava, ne glede na naziv pravne fakultete oz. univerze. Povedano drugače, strokovnega naslov, kot zakonskega pogoja za izvolitev sodnika, nikakor ni mogoče enačiti s samim nazivom pravne fakultete in univerze, kar je predmet zahteve prosilca. Pritožbo prosilca je zato treba tudi v tem delu zavrniti zaradi izjeme iz 3. točke prvega odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne obstaja zakonska podlaga za obdelavo navedenih osebnih podatkov.

 

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je v določenem delu podana pravna podlaga za dostop do zahtevanih informacij, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji v tem delu napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v drugi točki izreka delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Glede pritožbenega predloga prosilca, da naj IP sproži postopek za oceno ustavnosti zakonskih določb in predpisov, po katerih naj bi bili osnovni podatki o sodnikih zaupni, pa IP ugotavlja, da za slednje niso podani zakonski razlogi.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

            

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

[1]. Prvi odstavek 8. čl. ZSS: Za sodnika je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje naslednje splošne pogoje:

  1. da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik,
  2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
  3. da je dopolnil 30 let starosti,
  4. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji,
  5. da je opravil pravniški državni izpit,
  6. da ni bil obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja,
  7. da zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica ali na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo.

 

[2]  Sodbi Upravnega sodišča: št. IU 1604/2015 z dne 5. 1. 2015 in št. IU 990/2019 z dne 6. 11. 2019

[3] Sodba Upravnega sodišča RS št. IU 990/2019-22

[4] Odločbe IP št.: 090-347/2021/2, 090-276/2017/8, 090-348/2021/4,

[5] 105. čl. ZSS (upoštevana ZSS-A in ZSS-B) , ki je med drugim določal: »Pogoj iz 3. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona izpolnjuje tudi, kdor bo 30 let starosti dopolnil do 31. decembra 1997. Če se na razpis prostega sodniškega mesta na okrajnem sodišču ne prijavi kandidat, ki izpolnjuje pogoje iz 8. in 9. člena zakona, je do 31. 12. 1999 ne glede na pogoje iz 3. točke prvega odstavka 8. člena in 9. člena tega zakona, lahko za sodnika okrajnega sodišča izvoljena oseba, ki je dopolnila 27 let starosti in ima po opravljenem pravniškem državnem izpitu najmanj eno leto delovnih izkušenj na sodišču, ali najmanj tri leta delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Za sodnika, izvoljenega pod pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena se v prvih treh letih izdela ocena sodniške službe za vsako leto«.

[6] 65. čl. ZRS je določal »Za sodnika je lahko izvoljen jugoslovanski državljan, ki je diplomirani pravnik in izpolnjuje splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja ter je po svojih delovnih in strokovnih kvalitetah primeren za opravljanje sodniške funkcije in izpolnjuje pogoje o strokovni sposobnosti, določene s posebnim zakonom«. 61. čl. ZRS je določal »Sodniki se volijo za osem let in so po poteku te dobe lahko ponovno izvoljeni«.