prosilec - Upravna enota Kamnik

Številka: 090-290/2026/5

Datum: 22. 9. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………… (v nadaljevanju prosilec), z dne 26. 6. 2026, zoper odločbo Upravne enote Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik (v nadaljevanju organ), št. 090-9/2026-6215-3 z dne 26. 6. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 26. 6. 2026, zoper odločbo Upravna enota Kamnik, št. 090-9/2026-6215-3 z dne 26. 6. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 9. 6. 2026 na organ naslovil dopolnjeno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval dostop do dokumentacije za objekt (Jurček) na parc. št. 318/8 k. o. Kamnik (k. o. 1911 Kamnik), in sicer je v zvezi s tem zahteval dostop do vse razpoložljive gradbene in upravne dokumentacije, ki jo Upravna enota Kamnik hrani v zvezi s parcelno številko 318/8 k. o. 1911 Kamnik (Kamnik), vključno z, a ne omejeno na:

– vsa gradbena dovoljenja (obstoječa, pretekla, spremenjena, dopolnjena),

– vsa uporabna dovoljenja,

– vloge za izdajo gradbenih dovoljenj in vse priložene projekte (PGD, PZI),

– sklepe o spremembi namembnosti ali spremembi dejavnosti med gradnjo ali po njej,

– zapisnike ustnih obravnav in inšpekcijskih pregledov,

– odločbe, sklepe in druge upravne akte, izdane v zvezi s tem objektom,

– vso korespondenco med UE Kamnik in investitorji/strankami v postopku, ki je del upravnega spisa.

Kot način seznanitve je prosilec določil elektronsko obliko.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-9/2026-6215-3 z dne 26. 6. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da po opravljenem preverjanju ni ugotovil obstoja zahtevane dokumentacije, zato je predmetno zahtevo prosilca za dostop do informacije javnega značaja, zaradi neizpolnjevanja predpostavk, ki jih določa 1. odstavek 4. člena ZDIJZ, zavrnil.

(3) Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 26. 6. 2026 vložil pritožbo, kateri je priložil še najemno pogodbo za parc. 318/10 k. o. 1911 Kamnik, št. 3502-43/2007-2/2, z dne 13. 12. 2025 in izpis iz AJPES. V pritožbi odločbo izpodbija iz naslednjih razlogov:

- meni, da UE Kamnik zahtevanih dokumentov ni iskala po imenih investitorjev, ki so znani;

- meni, da UE Kamnik ni navedla, po katerem lastnikovem imenu je iskala;

- meni, da UE Kamnik ni preverila stavbne številke 1529;

- meni, da UE Kamni ni preverila parcele 318/7;

- meni, da UE Kamnik ni izpolnila obveznosti napotitve na Zgodovinski arhiv.

IP predlaga, da razveljavi odločbo Upravne enote Kamnik, št. 090-9/2026-6215-3, z dne 26. 6. 2026, Upravni enoti Kamnik naloži, da dopolni iskanje po imenih ……., ……………, po stavbni številki 1529 ter po parc. 318/7 k. o. Kamnik in Upravni enoti Kamnik naloži, da prosilca napoti na Zgodovinski arhiv Ljubljana v skladu s 5. odstavkom 17. člena ZDIJZ.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k dodatnim pojasnilom glede pritožbenih navedb prosilca in izvedbe ugotovitvenega postopka z dopisom, št. 090-290/2026/2 z dne 14. 8. 2026. Hkrati je IP organ pozval tudi k posredovanju zaslonskih slik iskanja dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca. Odgovor organa, št. 090-9/2026-6215-8 je IP prejel dne 17. 8. 2026.

(6) Dne 17. 8. 2026 je IP s strani prosilca prejel elektronsko sporočilo, s katerim je prosilec izrazil dvom v postopek, ki ga vodi UE Kamnik. Navedel je, da mu je bil v letu 2007 podeljen status stranke, kar je razvidno iz dokumenta organa, št. 321-20/2007 (45) z dne 31. 5. 2007, ki ga je priložil IP. Že zaradi tega meni, da odgovor UE Kamnik, da ne razpolagajo z dokumenti, ni ustrezen.

Pritožba ni utemeljena.

(7) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

(9) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(10) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na t.i. »surove« informacije.[1] Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

(11) Kot izhaja iz obširne prakse IP[2], mora organ v primeru zavrnitev zahteve zaradi neobstoja dokumentov, svojo odločitev utemeljiti z navajanji in dokazi o tem, na kakšen način je ugotavljal, ali z zahtevano dokumentacijo razpolaga (npr. v katere konkretne dele zbirke oziroma evidence dokumentarnega gradiva in na podlagi katerih ključnih besed oziroma drugih oznak je organ vpogledal; katera konkretna dejstva in pri katerih konkretnih pristojnih osebah je organ preverjal, ipd.) ter kaj konkretno je pri tem ugotovil (npr. kaj je ugotovil po pregledu dokumentov, s katerimi razpolaga, kaj so glede neobstoječih dokumentov pojasnile osebe, pristojne za zahtevano dokumentacijo, ipd.). Ob tem IP še pojasnjuje, da je pojem »razpolagati z informacijo« v smislu namena zakona (2. člen ZDIJZ) treba razlagati široko. Gre za vsakršno posedovanje, hranjenje, registriranje, evidentiranje, reproduciranje, izdelovanje, proizvajanje ali predelovanje informacije s strani organa, za njega ali pri njem.

(12) IP ob tem opozarja še na sodbo Splošnega sodišča EU, št. T-36/23 Stevi v. The New York Times z dne 14. 5. 2025, s katero je Splošno sodišče med drugim postavilo standarde glede dolžnosti aktivne poizvedbe iskanja dokumentov oziroma podatkov. Sodišče je v njej postavilo zahtevo po prepričljivih pojasnilih glede iskanja dokumentov (60. točka obrazložitve). Organ mora pojasniti obseg in način iskanja (torej kako je potekalo iskanje, na kakšen način je organ dokumente iskal, katere vrste iskanj je izvedel, katere lokacije/zbirk je pregledal (62. točka obrazložitve).

(13) IP je ugotovil, da je organ že v izpodbijani odločbi izčrpno pojasnil izvedbo ugotovitvenega postopka, na podlagi katerega je prišel do ugotovitve, da z zahtevanimi informacijami javnega značaja ne razpolaga, zaradi česar je predmetno zahtevo prosilca organ zavrnil, saj niso bile izpolnjene predpostavke za obstoj informacije javnega značaja iz določila prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Organ je izvedel vpogled v evidenco rešenih zadev v sistemu Krpan in v sistemu Lotus Notes, ki ga je upravni organ uporabljal do 1. 6. 2021. Organ je vpogledal tudi v elaborate GURS in ugotovil, da se je prvotna parcela 318/7 k. o. Kamnik leta 1984 delila na parceli 318/7 in 318/8 k. o. Kamnik, v letu 2024 pa je bila parcela 318/8 k. o. Kamnik preštevilčena v parc. št. 318/10 k. o. Kamnik. Ugotovil je, da je na navedeni parceli evidentirana stavba s stavbno št. 1529, po podatkih GURS je bil objekt zgrajen leta 1981. Organ je ugotovil, da v svojih evidencah rešenih zadev nima nobene upravne zadeve, ki bi se nanašala na objekt na parc. št. 318/7, na parc. št. 318/8 k. o. Kamnik oziroma sedaj na parc. št. 318/10 k. o. Kamnik. Organ je navedel, da evidence rešenih zadev vodi po imenih investitorjev, šele zadnjih 10 do 15 let se v evidence kot enega od podatkov vnaša podatek o zemljiški parceli gradnje po podatkih v času izdaje morebitnega dovoljenja. Upravni organ je zahtevano informacijo javnega značaja poskušal pridobiti tudi glede na lastništvo konkretne parcele, vendar zahtevana informacija javnega značaja pri organu ni bila najdena. V izpodbijani odločbi je navedel, da je vse upravne zadeve s področja graditve objektov, do vključno z letom 1994, predal v hrambo Zgodovinskemu arhivu v Ljubljani, z dokumentacijo do leta 1995 tako ne razpolaga več.

(14) IP je ugotovil, da se navedbe organa tudi v odgovoru, št. 090-9/2026-6215-8 z dne 17. 8. 2026 ujemajo s tistimi iz izpodbijane odločbe, da z zahtevano dokumentacijo organ ne razpolaga. Organ je podrobno pojasnil iskanje zahtevanih informacij javnega značaja po svojih evidencah.

Uradna oseba organa je najprej vpogledala v e-Zemljiško knjigo, GURS in PISO ter ugotovila, da parc. št. 318/8 k. o. Kamnik ne obstaja. Nadalje je uradna oseba ugotovila, da se v GURS nahaja več elaboratov, med njimi z oznako 45312-00000/1985 1911-02390/000/K in 02152-18943_2023-2552(2). Sestavni del elaborata 45312-00000/1985 1911-02390/000/K je med drugim geodetska izmera, račun površin in odločba, iz navedenih listin izhaja, da je nepremičnina parc. št. 318/8 k. o. Kamnik, površine 70 m2, vrsta rabe dvorišče, nastala z delitvijo parc. št. 318/7 k. o. Kamnik. Na prvi strani elaborata je navedba: predvideni bodoči lastnik – uporabnik: ime in priimek ter naslov fizične osebe. Uradna oseba je vpogledala tudi v elaborat 02152-18943_2023-2552(2) ter ugotovila:

- da je sestavni del elaborata med drugim skica, prikaz sprememb, izračun površin, izvedeniško poročilo.

- da je iz navedenih listin razvidno, da se je nepremičnina parc. št. 318/8 k. o. Kamnik delila na parc. št. 318/10 k. o. Kamnik, površine 53 m in na parc. št. 318/11 k .o. Kamnik, površine 17 m. Iz skice je razvidno, da je na parc. št. 318/10 k. o. Kamnik označena stavba 1529, linija napušča kioska sega na parc. št. 318/11 k. o. Kamnik, na parc. št. 318/10 k. o. Kamnik je navedba Občina Kamnik.

Nadalje je uradna oseba v GURS, registriran vpogled, preverila nepremičnino parc. št. 318/10 k. o. Kamnik in ugotovila, da je kot lastnik evidentirana Občina Kamnik, na parceli je evidentirana stavba s številko stavbe 1529, za stavbo je navedeno leto izgradnje 1981.

V sistemu Lotus Notes, ki se je uporabljal do 1. 6. 2021, je uradna oseba vnesla naslednje podatek iskanja: katastrska občina: Kamnik, parcelna številka 318 (ta sistem je omogočal iskanje parcel brez podelilk, torej širše iskanje). Najdenih je bilo 6 zadev, vse se nanašajo na popravilo ali adaptacijo stanovanja, investitorji fizične osebe. Uradna oseba je ponovila iskanje v Lotus Notes:

-       pod parcelna številka je navedla: 318/7; sistem ni našel nobene zadeve.

-       pod parcelno številko je navedla: 318/8; sistem ni našel nobene zadeve.

Uradna oseba je pojasnila, da ker se Lotus Notes ne uporablja več od 1. 6. 2021, v sistem ni navedla parc. št. 318/10, saj je parcela nastala šele po letu 2021.

V sistemu Karpan je uradna oseba izvedla iskanje po stalni zbirki: kot kriterij iskanja je navedla k. o. 1911 Kamnik in parc. št. 318/8, pod postopek ZUP Zadeva – gradbena zadeva. Sistem ni našel rezultatov. Dodala je iskalno besedo: Občina Kamnik, k. o. 1911 Kamnik in parcela 318/8: sistem ni našel rezultatov. V sistem Krpan je kot kriterij iskanja navedla k. o. 1911 Kamnik, parc. št. 318/7, postopek ZUP Zadeva – Gradbena zadeva: sistem Krpan ni našel rezultatov. Kot iskalno besedo je nadalje navedla: ime in priimek fizične osebe (iz elaborata GURS), v proces: ZUP zadeva-gradbena zadeva: sistem ni našel rezultatov. V iskalno besedo je navedla Občina Kamnik, v proces: ZUP zadeva-gradbena zadeva: sistem je našel 367 rezultatov. Pri vsaki od zadev je razširila navedbe v rubriki Naziv in ugotovila, da se nobena od zadev ne nanaša na objekt, za katerega je bila vložena zahteva za informacijo javnega značaja.

V sistemu Karpan je uradna oseba izvedla iskanje po aktivni in tekoči zbirki: v sistem je kot kriterij iskanja napisala katastrsko občino 1911 Kamnik in parcelno številko 318/7, proces: ZUP Zadeva – gradbena zadeva; sistem ni našel rezultatov. Ponovila je iskanje za parc. št. 318/8: sistem ni našel rezultatov. Ponovila je iskanje za parc. št. 318/10: sistem ni našel rezultatov. Nadalje je v sistem kot kriterij iskanja navedla pod iskalno besedo: ime in priimek fizične osebe (iz elaborata GURS), pod proces ZUP Zadeva – gradbena zadeva, sistem ni našel rezultatov. V sistem Krpan je kot iskalno osebo navedla Občina Kamnik, pod proces: ZUP Zadeva – gradbena zadeva. Sistem je našel 78 zadev. Pri vsaki od zadev je uradna oseba razširila navedbe v rubriki Naziv in ugotovila, da se nobena od zadev ne nanaša na objekt, ki je predmet prosilčeve zahteve.

(15) V pritožbi je prosilec navedel, da razpolaga z najemno pogodbo, sklenjeno med Občino Kamnik in najemnikom ……….., pred tem pa naj bi na istem naslovu, z isto dejavnostjo posloval ………………. Prosilec nadalje navaja, da ker organ iskanja po tem imenu ni opravil, oziroma tega ni navedel v obrazložitvi izpodbijane odločbe, slednje pomeni, da iskanje ni bilo izvedeno z zadostno skrbnostjo. Organ je pojasnil, da s predmetno najemno pogodbo ne razpolaga, niti zanjo ni vedel, najemne pogodbe niso evidentirane v javno dostopnih zbirkah, zato iskanje po imenu ……………. v tem postopku ni bilo izvedeno, je pa prosilec 26. 6. 2026 v zvezi s tem podal novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je organ vodil pod 090-11/2026. V tej zadevi je organ preverjal obstoj dokumenta, s ključnimi besedami ……………«. Ugotovljeno je bilo, da se v stalni zbirki nahajajo tri zadeve s področja graditve objektov, vendar nobena na ime ………., temveč na ime …………. Organ je v tem postopku ugotovil, da se nobena od teh treh zadev ne nanaša na navedeni objekt. Zaradi neobstoja zahtevane dokumentacije je bila zahteva prosilca z dne 26. 6. 2026 zavrnjena, po podatkih organa se prosilec zoper odločitev ni pritožil.

(16) IP je nadalje ugotovil, da je organ pri obravnavi zahteve z dne 9. 6. 2026 iskanje zahtevanih dokumentov izvedel na podlagi podatkov, ki jih je prosilec navedel v zahtevi ter na podlagi podatkov, s katerimi je organ razpolagal v času odločanja. Prosilec je zahtevo opredelil s sklicevanjem na (neobstoječo) parcelno številko, zato je organ pri iskanju izhajal iz te parcelne številke ter imena in priimka fizične osebe (iz elaborata GURS), ki je bilo v sistemu povezano z navedeno parcelno številko. Glede na vsebino zahteve organ ni imel podlage za sklepanje, da bi morda moral zahtevane dokumente iskati tudi po drugih ključnih besedah (in tudi ni imel podlage za sklepanje, da bi to iskanje lahko dejansko vodilo do ugotovitve, da zahtevani dokumenti obstajajo).

(17) Šele v pritožbenem postopku je prosilec organu predložil kopijo najemne pogodbe med Občino Kamnik in ………... z dne 3. 12. 2025 ter izpis iz poslovnega registra za izbrisani subjekt …………. Iz navedenih dokumentov izhajajo dodatne informacije oziroma druge ključne besede, na podlagi katerih je prosilec v pritožbenem postopku od organa dejansko pričakoval drugačen oziroma širši način iskanja zahtevanih dokumentov.

(18) Po presoji IP zato v obravnavanem primeru ne gre zgolj za dodatno pojasnitev prvotne zahteve, temveč za spremembo oziroma razširitev obsega iskanja zahtevanih dokumentov. Organ namreč na podlagi vsebine prvotne zahteve ni mogel predvideti, da naj zahtevane dokumente išče tudi po drugih imenih oziroma drugih ključnih besedah, ki jih je prosilec zahteval šele s predložitvijo najemne pogodbe v pritožbenem postopku. Takšne nove iskalne kriterije je prosilec prvič uveljavljal šele v pritožbi.

(19) IP zato ugotavlja, da je prosilec predmet oziroma obseg prvotne zahteve v pritožbenem postopku vsebinsko spremenil. Z zahtevo po izvedbi iskanja po drugem imenu/subjektu/ključni besedi je namreč zahteval preverjanje dokumentov, ki jih na podlagi prvotne zahteve organ ni mogel identificirati oziroma iskati po teh kriterijih. Najemna pogodba je tako postala vir novih identifikacijskih podatkov, ki jih organ iz prvotne zahteve ni mogel izpeljati. Gre torej za razširitev prvotne zahteve oziroma za novo zahtevo po ZDIJZ, ki ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. Pri tem IP opozarja, da prosilec v pritožbenem postopku ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti zahteve. 133. člen ZUP določa, da lahko stranka po uvedbi postopka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek, če se razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in je organ pristojen za njegovo reševanje. Iz navedene določbe izhaja, da je sprememba oziroma razširitev zahtevka mogoča do izdaje odločbe na prvi stopnji, ne pa šele v pritožbenem postopku. Povedano drugače, prosilec v pritožbi ne more od organa zahtevati, da opravi novo oziroma po vsebini drugačno iskanje dokumentov na podlagi novih vsebinskih iskalnih kriterijev, ki jih v prvotni zahtevi ni navedel in jih organ ob odločanju na prvi stopnji, glede na vsebino prvotne zahteve, ni mogel predvideti. Takšna zahteva presega predmet prvotnega postopka in jo je treba obravnavati kot novo zahtevo. Prosilec niti v zahtevi niti v pritožbi ni navedel opravilne številke zadeve oziroma drugih identifikacijskih podatkov, ki bi omogočali iskanje po konkretni upravni zadevi. Opravilna številka zadeve je bila razkrita šele v nadaljnji komunikaciji prosilca z IP, organ s tem podatkom ni bil seznanjen in ga zato objektivno ni mogel uporabiti pri izvedbi ugotovitvenega postopka.

(20) Nadalje je IP ugotovil, da ne držijo tudi pritožbene navedbe prosilca, da organ ni preveril stavbne številke 1529, parcele št. 318/7 k. o. Kamnik in prosilca naj ne bi napotil na Zgodovinski arhiv. Slednje navedbe prosilca niso utemeljene, saj je organ na slednje očitke že odgovoril v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Iz nje izhaja, da je organ preveril podatke GURS in ugotovil obstoj stavbe št. 1529 na sedanji parc. št. 318/10 k. o. Kamnik ter podatek, da je bila stavba zgrajena leta 1981. Prav tako je bilo pojasnjeno, da organ vodi evidence rešenih zadev po imenih investitorjev, šele v novejšem obdobju tudi po zemljiških parcelah gradnje. Organ je pri preverjanju upošteval tako parc. št. 318/8, ki jo je navedel prosilec v zahtevi, kot tudi parc. št. 318/7 in 318/8 ter sedanjo parc. št. 318/10, vendar v evidencah ni našel upravne zadeve, povezane z navedenim objektom. Glede Zgodovinskega arhiva Ljubljana je bilo v odločbi že pojasnjeno, da so bile zadeve s področja graditve objektov do vključno leta 1994 predane arhivu.

(21) Dokazno breme glede obstoja dokumentacije sicer primarno nosi organ, ki mora izkazati, da je opravil ustrezno preverbo obstoja zahtevanih informacij. IP ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru tej obveznosti zadostil, saj je jasno in prepričljivo pojasnil način ter obseg izvedenega preverjanja, pri čemer je preveril obstoj zahtevane dokumentacije v svojih evidencah po kriterijih kot jih je prosilec navedel v zahtevi (v Lotus Notes, ki se je uporabljal do 1. 6. 2021, v Krpan: po stalni zbirki, aktivni zbirki in tekoči zbirki, glede na pridobljene podatke iz zemljiške knjige in elaboratov GURS). IP nima podlage za dvom v resničnost navedb organa, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.

(22) Na podlagi vsega navedenega je IP odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(23) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(24) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :

Saša Fidler Duronjič, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti.

[2]  Npr. Odločbe 090-195/2025, 090-472/2025, 090-481/2025, …