prosilec - Spirit Slovenija, javna agencija

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov o imenih in priimkih dveh komisij javnega razpisa, in sicer na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ ter izjem od dostopa po 3., 7. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku najprej ugotavljal, ali je prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, in ugotovil, da prosilec v obravnavanem primeru ni zlorabil pravice dostopa. Ob tem je poudaril, da je vloga medijev posebnega pomena in je kot taka prej v prid posredovanju informacij kot pa nasprotno. Nadalje je IP ugotovil, da so podatki o imenih in priimkih članov komisije absolutni javni po določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa tudi po določbah prvega odstavka 10. člena ZDIJZ. ter 2. točke prvega odstavka v 10. člena Uredbe. Ker je IP ugotovil da so podatki o imenih in priimkih članov absolutno javno dostopni, se posebej do izjem varstva upravnega postopka in notranjega delovanja organa ni opredelil. IP je tako pritožbi prosilca ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-130/2025/6

Datum:  23. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi medija … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 18. 3. 2025, zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije, Verovškova ulica 60, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-5/2025/5 z dne 12. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 18. 3. 2025 se ugodi. Odločba Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije, št. 090-5/2025/5 z dne 12. 3. 2025, se odpravi in se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati:

-       Sklep o začetku postopka Javnega razpisa »Spodbujanje investicij v Republiki Sloveniji od leta 2022 do 2026« v okviru ukrepa Mehanizma za okrevanje in odpornost, št. 303-1-0/2022/5 z dne 15. 3. 2022, na način, da mu posreduje podatke o:

• datumu, številki in nazivu dokumenta,

• imenih in priimkih članov komisije iz točke »3. Komisija«,

• podpisniku razpisa;

-       SKLEP o začetku postopka JAVNEGA RAZPISA ZA SPODBUJANJE INVESTICIJ ZA GOSPODARSKO PRESTRUKTURIRANJE V ZASAVSKI IN SAVINJSKO-ŠALEŠKI PREMOGOVNI REGIJI V OKVIRU SKLADA ZA PRAVIČNI PREHOD V OBDOBJU 2024 – 2026, št. 303-5-0/2023/3 (020-2/2024/16) z dne 15. 3. 2024, na način, da mu posreduje podatke o:

• nazivu, datumu in številki dokumenta,

• imenih in priimkih članov komisije v 3. točki razpisa,

• podpisniku razpisa.«.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 22. 1. 2025 od organa med drugim zahteval naslednje podatke:

- imena članov komisije, ki je ocenjevala vloge, prejete na Javni razpis za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v Republiki Sloveniji – JR INVEST NOO 2022, in

- imena članov komisije, ki je ocenjevala vloge, prejete na Javni razpis za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v zasavski in Savinjsko - Šaleški premogovni regiji v okviru sklada za pravični prehod v obdobju 2024 – 2027 – JR INVEST-SPP.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-5/2025/2 z dne 19. 2. 2025, s katero je zahtevo prosilca zavrnil v celoti, zaradi varstva izjem po 3., 7. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je organ ugotovil, da so zahtevani podatki vsebovani v dokumentih, je zadevo obravnaval kot zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja. V utemeljitev svoje odločitve je glede JR INVEST-SPP izpostavil izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v zvezi z obema zadevnima razpisoma pa je izpostavil izjemo varstva notranjega delovanja. Zahtevo pa je zavrnil tudi zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Skladno s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov je namreč ugotovil, da so imena in priimki članov komisije osebni podatki.

(3) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 24. 2. 2025. Med drugim je navedel, da se je o razpisu za premogovne regije veliko pisalo, v teku je revizija, s primerom se ukvarja tudi policija, potem ko je bilo na temelju pisanja medija naknadno ugotovljeno, da so pri ocenjevanju vlog spregledali, da so dodelili subvencijo povezanima podjetjema. Eno od teh dveh podjetij je dobilo odobreno visoko subvencijo že v razpisu iz leta 2022. Odločitev organa, da ne sporoči imena članov komisije, je tako po oceni prosilca napačna, saj meni, da je v javnem interesu, da se razkrije, kdo stoji za odločitvami o dodeljevanju milijonskih zneskov posameznim podjetjem, oziroma v tem primeru 19,7 mio evrov povezanima podjetjema, in ne nazadnje dvakrat podjetju, za katerega se je izkazalo, da ne uspeva uresničevati niti tega, za kar je dobilo odobreno subvencijo v letu 2022. Glede na to tako ocenjuje, da je pravica javnosti, da izve, kdo odloča o tem, komu se dodeljuje denar. Po mnenju prosilca je namreč pomembno, da člani komisij niso vselej in a priori anonimni, pomembno je, da prevzamejo odgovornost za morebitno pomanjkljivo in premalo skrbno presojo in delo.

(4) Organ je o zahtevi prosilca odločil z nadomestno odločbo št. 090-5/2025/5 z dne 12. 3. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo ponovno zavrnil. Na podlagi novo ugotovljenih dejstev je naknadno sprejel odločitev o preklicu dveh sklepov o izboru zaradi neizpolnjevanja posebnega pogoja za operacijo v javnem razpisu in 22. 1. 2025 na svojih spletnih straneh objavil popravljen seznam odobrenih vlog. Organ je opredelil tudi razloge, zaradi katerih je odločil izdati izpodbijano odločbo kot nadomestno odločbo, in sicer okoliščine, ki mu v času odločanja niso bile predstavljene in znane, ter dejstvo, da prosilec vztraja pri dostopu do podatkov o imenih in priimkih članov komisije. Glede na to, da prosilec ne zahteva nobenega podatka ali dokumentacije o skrbnosti in popolnosti dela in presoje komisije, ampak le imena članov komisije, je organ zaključil, da namen pridobitve imen članov komisije ni seznanitev javnosti z vsebino njihovega dela, torej ugotovitvijo in zaključki, ali so konkretne osebe delo opravile skrbno, pravilno, ampak zgolj navajanje njihovih imen in priimkov, z namenom sočasnega navajanja okoliščin, ki jih prosilka navaja že v pritožbi. Navedbe prosilca v pritožbi po mnenju organa ne vsebujejo nobene konkretizirane okoliščine o preverjanju ali seznanitvijo z dejstvi glede dela komisije, revizije pri organu ipd., ampak iz njegovih pritožbenih navedb izhaja, da želi prosilec navedene nespecificirane domnevne nepravilnosti povezati z imeni in priimki članov komisije. Ker zato organ ocenjuje, da namen prosilca ni ugotovitev dejanskega stanja, meni, da obstaja izjema skladno s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ. Namen pridobitve podatka skladno s pravico do dostopa do informacij javnega značaja ni seznanjanje javnosti s porabo javnih sredstev ali kakršno koli drugo morebitno nepravilnostjo, ampak zgolj z namenom, da se člane komisije poveže s splošnimi očitki o domnevnih kršitvah oziroma domnevno neskrbnem delu. Neutemeljeno in splošno povezovanje članov komisije z očitanimi domnevnimi kršitvami, ki jih tudi revizije niso ugotovile, prosilec pa drugačnih podatkov ni zahteval, lahko predstavlja poseg v osebnostno pravico vsakega člana komisije posebej. Ker gre za medij, ki je že napovedal, da bo imena uporabil v javnosti in tudi na kakšen način, bi zgoraj navedeno lahko predstavljalo poseg v osebnostne pravice članov komisije (35. člen Ustave Republike Slovenije), pri čemer poseg v ustavno zavarovano kategorijo pravice do varstva osebnosti v konkretnem primeru po mnenju organa ne prevlada nad pravico javnosti do seznanitve z imeni članov komisije. Organ je v nadaljevanju navedel tudi, da je objavil v Uradnem listu RS[1] razveljavitev SPP produktivna naložba. Razlog za razveljavitev javnega razpisa je Sprememba odločitve o podpori št. V00130-1/MGTŠ-1 z dne 27. 2. 2025, iz katere izhaja umik razpoložljivih pravic porabe oziroma proračunskih sredstev. V posledici razveljavitve razpisa torej ni prišlo do porabe javnih sredstev. Nato se je organ opredelil še do drugih razlogov, zaradi katerih meni, da zahteva prosilca ni utemeljena, in sicer je ponovno izpostavil izjeme od dostopa po 3., 7. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(5) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 18. 3. 2025. Navedel je, da za imena članov ni prosil zato, ker bi želel širiti neresnične informacije. Po njegovem mnenju je ta očitek organa neutemeljeno prejudiciranje, kaj naj bi medij pisal. Novinarji so namreč zavezani k pisanju na temelju preverjenih informacij in ne k širjenju neresničnih informacij. Po njegovi oceni je takšno očitanje vnaprej žaljivo. Za imena članov komisije je prosil, ker meni, da je za javnost pomembno vedenje, kdo odloča o delitvi milijonov davkoplačevalskega denarja. V okviru omenjenega javnega razpisa za gospodarsko prestrukturiranje premogovnih regij je bilo sprva na voljo 69 milijonov evrov, naknadno so razpis okrepili z dodatnimi 14 milijoni evrov, da bi lahko podprli več vlog prijaviteljev. V okviru konkretnega razpisa se je na koncu dodelilo 83 milijonov evrov, od tega skoraj četrtina dvema podjetjema, ki jima je organ po pisanju medija in naknadnem preverjanju, preklical pozitivne sklepe. Eno od dveh podjetij se je pojavilo že na razpisu za velike investicije v letu 2022, dobilo odobreno drugo najvišjo vrednost subvencije, organ pa se je s tem konkretnim podjetjem ukvarjal že mesece pred novo odobritvijo subvencije, zaradi nekaterih pridobljenih informacij v zvezi s podjetjem pa je tudi v kontaktu s pristojnimi institucijami. V okviru vsega tega prosilec ocenjuje, da je zelo relevantna informacija, kdo je v komisiji, ki je odločala o dodelitvi sredstev pri prvem in drugem razpisu in ne razume, zakaj so ta imena tajna. V odločbi se mu očita, da ni zahteval dokumenta interne revizije razpisa, vendar tega dokumenta ni mogel zahtevati, ker interne revizije, kolikor razume, še ni. Bo pa vsekakor, ko bo revizija pripravljena, prosil za dokument. Meni tudi, da argument, da je bil razpis za prestrukturiranje premogovnih regij razveljavljen in posledično ni prišlo do porabe javnega denarja, ne igra nobene vloge. Komisija je ne glede na to sprejela odločitve, kot tudi komisija javnega razpisa iz leta 2022, ki pa ni bil razveljavljen.

(6) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-5/2025/7 z dne 4. 4. 2025, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil odločbo št. 090-5/2025/2 z dne 19. 2. 2025, pritožbo z dne 24. 2. 2025, izpodbijano odločbo, pritožbo z dne 18. 3. 2025 ter Spremembo odločitve o podpori št. V00130-1/MGTŠ-1 z dne 27. 2. 2025. V odstopu pritožbe je organ pojasnil, da je bila zahteva 22. 1. 2025 vložena v obliki vprašanj, in ker so se odgovori na vprašanja nanašali na dokumentacijo, je organ zahtevo obravnaval kot zahtevo po ZDIJZ. Med drugim pa je izpostavil še točko javnega razpisa 9. Okvirna razpoložljiva sredstva javnega razpisa.

(7) Na poziv IP, št. 090-130/2025/2 z dne 9. 4. 2025, je organ 14. 4. 2025 posredoval IP odgovore na vprašanja ter dokument v zvezi z JR INVEST-SPP.

(8) Na poziv IP, št. 090-130/2025/4 z dne 14. 4. 2025, je organ 17. 4. 2025 posredoval IP še Sklep o začetku postopka Javnega razpisa »Spodbujanje investicij v Republiki Sloveniji od leta 2022 do 2025« v okviru ukrepa Mehanizma za okrevanje in odpornost, št. 303-1-0/2022/5 z dne 15. 3. 2022 (v nadaljevanju: Sklep št. 303-1-0/2022/5 z dne 15. 3. 2022), in SKLEP o začetku postopka JAVNEGA RAZPISA ZA SPODBUJANJE INVESTICIJ ZA GOSPODARSKO PRESTRUKTURIRANJE V ZASAVSKI IN SAVINJSKO-ŠALEŠKI PREMOGOVNI REGIJI V OKVIRU SKLADA ZA PRAVIČNI PREHOD V OBDOBJU 2024 – 2026, št. 303-5-0/2023/3 (020-2/2024/16) z dne 15. 3. 2024 (v nadaljevanju: SKLEP št. 303-5-0/2023/3 (020-2/2024/16) z dne 15. 3. 2024).

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(9) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(10) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

(11) IP ugotavlja tudi, da je organ v obravnavanem primeru izdal nadomestno odločbo, ki se sicer izda, če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek ter zato reši zadevo drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija. Odločitev organa v izpodbijani odločbi, kot nadomestni odločbi se sicer ne razlikuje od prvotne odločitve organa, kar je bistveno pri uporabi določbe prvega odstavka 242. člena ZUP, vendar to po mnenju IP ne predstavlja bistvene kršitve pravil, ki bi v obravnavanem primeru odločilno vplivala na pravilnost izpodbijane odločbe. Kot izhaja iz pravne teorije, so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka (absolutno bistvene kršitve), kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve).[2] Ker je po mnenju IP organ z izdajo izpodbijane odločbe kot nadomestne odločbe sicer storil kršitev pravil postopka, vendar pa ta ni bila bistvena, saj ni vplivala na odločitev organa[3], ki je bila v obeh primerih enaka, IP ni odločil odpraviti izpodbijane odločbe kot nadomestne odločbe.

(12) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ javna agencija in s tem zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi podatki razpolaga v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP. Pogoji za obstoj informacije javnega značaja so torej v obravnavanem primeru izpolnjeni. Sporno v obravnavanem primeru je:

- ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: zloraba pravice dostopa); ter

- ali je organ odločil pravilno, ko je dostop do zahtevanih podatkov o imenih in priimkih zavrnil zaradi izjem od dostopa po 3., 7. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(13) Upoštevaje predmet zahteve in pritožbe prosilca ter odločitev organa sta bila predmet presoje IP Sklep št. 303-1-0/2022/5 z dne 15. 3. 2022 in SKLEP št. 303-5-0/2023/3 (020-2/2024/16) z dne 15. 3. 2024, in sicer v delu, v katerem so navedeni podatki o sestavi komisij.

(14) Ker je v obravnavanem primeru treba primarno razrešiti vprašanje, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa, na kar se sklicuje organ, se IP najprej opredeljuje do tega instituta.

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

(15) Organ oziroma zavezanec lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(16) IP uvodoma poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Presoja obstoja zlorabe pravice dostopa je torej institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(17) ZDIJZ kot materialni zakon, ki je podlaga za pravico dostopa do informacij javnega značaja, sam ne določa konkretnih kriterijev, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec. IP tako pri presoji zlorabe pravice dostopa upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr. ponavljajoče se vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami, očitno nedovoljene in neutemeljene vloge brez možnosti za uspeh, navidezno uveljavljanje pravice preko vlaganja vlog z vsebino, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo in žalitve, zasipavanje organa z vlogami, s čimer se ovira učinkovito delo organa na vseh področjih, poseganje v dostojanstvo organa, vlaganje vlog z namenom povzročanja neprijetnosti ali drugih nevšečnosti organu, ….[4] IP se tako v nadaljevanju opredeljuje do posameznih kriterijev, ki lahko predstavljajo zlorabo pravice dostopa, upoštevaje dejstva obravnavanega primera.

(18) IP ugotavlja, da organ v obravnavanem primeru utemeljuje zlorabo pravice dostopa samo na dejstvu, da prosilec ne zahteva nobenega podatka ali dokumentacije o skrbnosti in popolnosti dela in presoje komisije, ampak le podatke o imenih in priimkih članov komisije, na podlagi česar zaključuje, da je namen prosilca povezati člane komisije s splošnimi očitki o domnevnih kršitvah oziroma domnevno neskrbnem delu. Navedeni razlogi po mnenju IP nikakor ne kažejo na to, da prosilec pravice dostopa do informacij javnega značaja v obravnavanem primeru ne uporablja dobronamerno in v skladu z 11. členom ZUP oziroma da zlorablja pravico dostopa. Namen ZDIJZ je namreč transparentnost in s tem tudi nadzor javnosti nad delom zavezancev po ZDIJZ, zato v obravnavanem primeru ni mogoče reči, da takšen namen ne izhaja iz ravnanja prosilca. Pomembno dejstvo z vidika transparentnosti dela organa je ravno dejstvo, da je v obravnavanem primeru prosilec medij, in ne ravno obratno kot navaja organ. Tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče) je v odločbi št. U-I-52/2017 z dne 12. 1. 2017 poudarilo, da so mediji pomemben del nadzora pri upravljanju javnih sredstev zavezancev. Po mnenju Ustavnega sodišča lahko namreč mediji (poleg javnosti) pomembno pomagajo pri odkrivanju in preprečevanju nepravilnosti in nesmotrnosti pri porabi javnih sredstev pri zavezancih. Pa tudi sicer je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) že večkrat poudarila, da imajo mediji v družbenem prostoru pomembno vlogo, da kot »javni čuvaji« ali v praksi uporabljen izraz »četrta veja oblasti« zbirajo informacije, ki so splošnega pomena, zato, da bi bile te informacije posredovane javnosti zaradi vodenja demokratičnega diskurza. Vloga medijev oziroma novinarjev je, da vzpostavijo pogoje, ki bodo omogočali čim bolje informirane javne razprave, kar pa se lahko doseže le, če so podatki, s katerimi medij razpolaga, točni. Eden izmed načinov pridobivanja točnih informacij je tudi postopek po ZDIJZ, zato IP ne more sprejeti stališča organa, da je namen prosilca, da bi s prejetimi informacijami o članih komisije organu škodoval. Posredovanje točnih informacij nedvomno zmanjša verjetnost razširjanja nepreverljivih informacij, ki bi dejansko lahko organu škodovali. Če organ ocenjuje kot potrebno, lahko ob posredovanju podatkov pojasni, zakaj je bila sprejeta določena odločitev. Ko gre za odločitve v zvezi s porabo javnih sredstev, ki je brez dvoma tema javnega pomena, je povsem normalno, da jo bodo novinarji obravnavali in o tem pisali, javnost pa si bo o tem ustvarila svoje mnenje, na kar organ ne more vplivati, tudi če bi si to želel. IP razume, da je medijsko poročanje lahko tudi obremenitev, vendar pa se je hkrati treba zavedati, da je v demokratični družbi z ustavo zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Z ne posredovanjem informacij medijem se organ, ki je podvržen določbam Zakona o medijih (v nadaljevanju: ZMed) in ZDIJZ, kar pomeni, da mora v osnovi delovati transparentno, poročanju medijev enostavno ne more izogniti, še zlasti ne v delu, ki se nanaša na porabo javnih sredstev, kjer je javni interes izredno velik. IP pa ob tem pripominja, da ima organ v primeru, da je medij objavil novico, ki ni resnična ali da je zavajajoča v smislu, da je bila z objavo prizadeta pravica ali interes organa oziroma njegovih zaposlenih, možnost oziroma pravico, da v skladu s 26. členom ZMed zahteva popravek. Drugače pa »predvidevanja« organa ne morejo biti razlog za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja. IP namreč v zahtevi prosilca kot medija in njegovi obrazložitvi zahteve ni zaznal okoliščin, ki bi vzbujali pomisleke o slabih namerah, sploh glede na njegovo utemeljitev zahteve. Ne glede na to pa IP ponovno poudarja, da je vloga medijev posebnega pomena in je kot taka prej v prid posredovanju informacij kot pa nasprotno. Poleg tega pa mora biti zloraba pravice dostopa konkretno utemeljena glede na kriterije, ki so se v teh letih izoblikovali v pravni teoriji, sodni praksi in tudi praksi IP. Teh pa organ nedvomno ni navedel in posledično tudi ne utemeljil, uporaba instituta zlorabe pravice dostopa pa predstavlja skrajno sredstvo.

(19) IP v obravnavanem primeru tako ugotavlja še:

- da ne gre za ponavljajočo se zahtevo, o kateri bi organ odločal že večkrat, prosilcu pa bi že tudi bil omogočen dostop do zahtevanih podatkov.

- zahteva je konkretna, saj se nanaša na podatke o imenih in priimkih članov določene komisije.

- zahteva tudi ni očitno nedovoljena in neutemeljena, torej ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. Zahteva se namreč nanaša na informacije, ki so javnega značaja in so lahko prosto dostopne, saj se zahteva na podatke o članih komisije, ki so javni uslužbenci in so dejansko zahtevani podatki absolutno javni po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako nedvomno izpolnitev predmetne zahteve ne bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, saj se zahteva nedvomno ne nanaša na obsežnejšo dokumentacijo. Glede na namen ZDIJZ ima torej takšna zahteva vse možnosti za uspeh, ob upoštevanju obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ.

- zahteva ni žaljiva, ne obsega nobenih vrednostnih sodb ali kako drugače šikanozna (z vidika vlaganja velikega števila zahtev ali za dostop do velikega obsega informacij ipd.).

(20) IP ob navedenem poudarja še namen ustavne pravice dostop do informacij javnega značaja kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ ter določbe 5. člena ZDIJZ, iz katerih izhaja, da je do informacij javnega značaja upravičen vsakdo in mu pri tem ni treba izkazovati niti pravnega interesa niti navajati razlogov, zakaj želi dostop do neke informacije. V postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pomembno, iz katerih razlogov želi prosilec dobiti informacijo, saj gre za univerzalno pravico, ki pripada vsakomur. V sodbi Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017 pa je sodišče celo poudarilo, citirano: »Pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so javno dostopni, se mora dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen. Sodišče s tem v zvezi lahko pritrdi toženi stranki, da pri objavi informacij javnega značaja lahko pride tudi do kršitev (tudi človekovih pravic), vendar to ni stvar tega postopka, temveč je lahko stvar kakšnih drugih postopkov.« (točka 19).

(21) Stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe IP št. 090-106/2010, št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-168/2018, št. 090-55/2019/5, št. 090-78/2019/9, …. IP je tudi sicer že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

(22) Glede na izjeme od dostopa, ki jih je v utemeljitev svoje odločitve v izpodbijani odločbi navedel organ, se IP v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(23) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov[5] pomeni osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(24) Upoštevaje navedeno definicijo osebnega podatka, IP ugotavlja, da zahtevani podatki o imenih in priimkih članov komisije nedvomno predstavljajo osebne podatke.

(25) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2. Splošna uredba o varstvu podatkov nadalje v 86. členu določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker torej razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena med drugim izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja sicer lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon.

(26) Ker člani komisije nedvomno sodijo med javne uslužbence, je torej ZDIJZ pravna podlaga za razkritje njihovih podatkov o imenih in priimkih, v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov:

- V obravnavani zadevi tako ni sporno, da je treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma javne funkcije, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ti pa v obravnavanem primeru niso podani).

- Poleg tega pa je za razkritje teh podatkov podana pravna podlaga tudi v 4. točki prvega odstavka 10. člena ZDIJZ, ki med drugim določa, da je vsak organ dolžan posredovati v svetovni splet dokumentacijo na področju javnih naročil ter javnih razpisov za dodelitev sredstev, subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega ali občinskih proračunov. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba) pa nadalje v prvem odstavku 10. člena določa, katero dokumentacijo iz javnih razpisov in drugih oblik sofinanciranj je dolžan posredovati organ v svetovni splet. Uredba tako med drugim določa kot take tudi podatke o članih komisij za izvedbo postopkov javnih razpisov (2. točka). Objavo teh podatkov se zagotovi najpozneje v sedmih dneh po izdaji sklepov o izbiri prejemnikov sredstev (drugi odstavek 10. člena Uredbe). Organ zagotavlja objavo informacij o javnih razpisih v svetovnem spletu tako, da je omogočen enostaven dostop do informacij o posameznih razpisih in praviloma na enem mestu (četrti odstavek 10. člena Uredbe).

(27) Podatki o imenih in priimkih članov komisije so torej podatki o imenih in priimkih javnih uslužbencev, zato IP zaključuje, da ne gre za varovane osebne podatke, ampak za podatke, ki so absolutni javni po določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ter tudi določbah prvega odstavka 10. člena ZDIJZ. ter 2. točke prvega odstavka v 10. člena Uredbe. Organ je tako zavrnil dostop do teh podatkov neupravičeno.

(28) IP pojasnjuje še, da ZDIJZ v a26.a členu določa, da je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. Navedeno pomeni, da organ v postopek ne pozove stranskih udeležencev (in je edina stranka postopka zgolj prosilec), v tistih primerih, kadar že sam zakon določa, da je določena informacija javna. Ker je IP ugotovil, da so podatki, o dostopu do katerih je odločil, javni po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v postopek ni pritegnil posameznih javnih uslužbencev.

(29) Ker IP ugotavlja, da so zahtevani podatki o imenih in priimkih članov absolutno javno dostopni, se IP posebej do izjem varstva upravnega postopka in notranjega delovanja organa ne opredeljuje.

Delni dostop

(30) Institut delnega dostopa ureja ZDIJZ v 7. členu ZDIJZ, ko določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Delni dostop nadalje ureja Uredba v 19. členu, po katerem sta pomembna tehnični in vsebinski vidik delnega dostopa. Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij.

(31) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe, mogoč, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je pri delnem dostopu upošteval predmet zahteve prosilca in odločil o dostopu na način, da je razvidno, da izhajajo podatki iz konkretnega dokumenta ter iz tega razloga omogočil dostop do podatkov o nazivu, številki, datumu in podpisniku posameznega sklepa, iz katerih izhajajo zahtevani podatki o imenih in priimkih članov komisij.

Sklepno

(32) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(33) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(34) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 13/25.

[2] Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627;

Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, dr. Erik Kerševan in dr. Vilko Androjna, leto izdaje 2017, GV Založba, stran 504.

[3] Tako tudi sodna praksa, npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 177/2009.

[4] Navedeni kriteriji izhajajo iz sodne prakse, ki je našteta že v odločbah IP, ki so bile v pritožbenih postopkih izdane prosilcu v istovrstnih zadevah; glej npr. odločbe IP št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, št. 090-275/2022 idr..

[5] UREDBA (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.