prosilec - SPIRIT Slovenija

Številka: 090-266/2026/2

Datum: 7. 9. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22 in 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 in 85/25 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 29. 5. 2026, zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije, Verovškova ulica 60, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-3/2026/8 z dne 22. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 29. 5. 2026 se ugodi. Odločba Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije, št. 090-3/2026/8 z dne 22. 5. 2026, se delno odpravi in se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati še:

-       Vloga - Obrazec 1 (Prijavni obrazec): podatke o konzorcijskem partnerju (strani 4 - 5) in o RRI projektu (strani 7 - 8);

-       Vloga - Obrazec 2 (predstavitev projekta): umeščenost in prispevek RRI projekta k doseganju strateških ciljev (strani 63 - 64), razvojna osnova RRI projekta (strani 65 - 66), odličnost projekta (strani 66 - 68), stopnja tehnološke odličnosti RRI projekta (strani 68 - 70), vključenost elementov inovativnosti RRI projekta (strani 70 - 71), tržni potencial in ciljni trgi RRI projekta (strani 71 - 73), SWOT analiza (strani 73 - 74), vplivi in učinki RRI projekta (strani 75 - 76), programski cilji RRI projekta ( strani 77 - 78), širši družbeni vpliv (strani 79 - 80), načrt za ugotavljanje trajnosti projekta (stran 80), vplivi in učinki projekta na področju zelenega prehoda (strani 81 - 95), usposobljenost konzorcijskih partnerjev (strani 98 - 101), naziv konzorcijskega partnerja, naziv izdelkov in kratka utemeljitev, opis inovacije ter podatek o vrednosti preteklih RRI projektov, podatke o strojni in tehnični opremi v razdelku infrastruktura in tehnična oprema (strani 103 - 104), podatke o razvojno-raziskovalnih kapacitetah prijavitelja in konzorcijskega partnerja (strani 104 - 105), o zunanjem izvajalcu v razdelku Zunanje znanje (strani 105 - 106), predvideni profil, opis predvidenih aktivnosti, predvidena ocena stroška in utemeljitev, podatke o sestavi konzorcija (strani 106 - 109), naziv konzorcijskega partnerja, dejavnost podjetja, zadolžitve na RRI projektu in predstavitev znanstvenega ter komercialnega interesa, načrtovanje RRI projekta v okviru razdelka »Vodenje RRI projekta« (strani 110 - 112), opis organizacijske strukture za izvedbo RRI projekta ter tveganja, časovno in finančno načrtovanje RRI projekta (strani 112 - 113), finančni podatki o razdelitvi proračuna med partnerjema ter tveganja in ukrepi, aktivnosti v preglednici 21.1 (strani 114 - 115), naziv konzorcijskega partnerja, projektna aktivnost, rezultat aktivnosti in predviden strošek aktivnosti ter časovni potek projekta (strani 115 - 116), certifikati (strani 117 - 119)

-       Vloga - Obrazec 3 (Finančni podatki o RRI projektu): podatke v preglednici 3.1 (stran 49), število ur dela raziskovalcev, strokovnih in tehničnih sodelavcev, skupno število delovnih ur, skupne upravičene stroške dela, naziv konzorcijskega partnerja 1 in 2 ter podatek o višini pavšala in sofinanciranja, podatke v preglednici 3.2 (strani 50, 51, 53), stroške plač, storitev zunanjih izvajalcev, investicij v neopredmetena sredstva, posredne stroške in skupne zneske ter naziv konzorcijskega partnerja, podatke o preglednici 3.5 (stran 53), podatke v preglednici 3.6 (stran 54), naziv konzorcijskega partnerja, delež sofinanciranja, skupno vrednost RRI projekta, vrednost upravičenih stroškov ter pričakovano vrednost sofinanciranja;

-       Vloga - Obrazec 4 (Izjava o sprejemanju pogojev za kandidiranje - konzorcijski partner): podatke o konzorcijskem partnerju, naziv in sedež podjetja;

-       Vloga - Obrazec 9 (Pooblastilo za pridobitev podatkov od FURS): podatke o konzorcijskem partnerju (stran 47), naziv in sedež ter davčna in matična številka);

-       Vloga - Obrazec 10 (Izjava glede pridobivanja podatkov o dejanskih lastnikih): podatke o konzorcijskem partnerju (strani 43 in 48), naziv in sedež ter davčna in matična številka;

-       Konzorcijska pogodba št. 001: podatke o konzorcijskem partnerju (stran 55), naziv in sedež, davčna in matična številka, TRR in naziv banke; naziv konzorcijskega partnerja (stran 56) v 3. in 4. členu; naziv konzorcijskega partnerja, projektne aktivnosti ter predvidene stroške v EUR na strani 57 v 5. členu, naziv konzorcijskega partnerja (stran 63);

-       Sklep o odobritvi sofinanciranja: dele utemeljitev ocen pri posameznih merilih ocenjevanja (strani 3 - 8);

-       Pogodba o sofinanciranju: podatke o konzorcijskem partnerju v 3. členu (stran 3), naziv, naslov in velikost podjetja, podatke o projektu v 7. členu (stran 6), naziv kazalnika, trenutno in načrtovano vrednost, podatek o višini celotnih stroškov RRI projekta, finančnem načrtu in skupnih upravičenih stroških projekta v 8. členu (stran 7), podatek o lastnih finančnih virih v 9. členu (stran 8), podatke o finančnem načrtu v 14. členu (strani 10 - 11), naziv konzorcijskega partnerja, predvideno vrednost upravičenih stroškov, stopnjo intenzivnosti pomoči in predvidena vrednost sofinanciranja, podatek o višini posameznih zahtevkov v 16. členu (stran 10);

-       Aneks št. 1: podatek o višini lastnih virov (stran 2), podatek o višini zahtevkov za izplačilo po posameznih letih (stran 2);

-       Aneks št. 2: podatek o višini lastnih virov (stran 2), podatek o višini zahtevkov za izplačilo po posameznih letih (stran 3);

-       Zahtevek št. 1 - Vloga V2 in priloge 1, 2 in 3: podatek v seznamu stroškov (stran 2), pavšal ter stroške plač in povračil, podatke v finančnem poročilu konzorcija (stran 3), stroške plač in povračil v zvezi z delom, stroške zunanjih izvajalcev in posredne stroške, naziv konzorcijskega partnerja in finančne podatke v pripadajočem stolpcu (stran 3), povzetek izvajanja projekta (stran 4);

-       Zahtevek št. 1 - Priloga 4 (Finančno poročilo … in sinovi): podatek o deležu  sofinanciranja (stran 1), podatek v preglednici Stroški plač in povračil v zvezi z delom, stolpec »Vrednost upravičenih stroškov v EUR« (stran 2), podatek o skupni vrednosti upravičenih stroškov (stran 5), povzetek izvajanja projekta (stran 6), naziv konzorcijskega partnerja (stran 7), podatek za konzorcijskega partnerja o strošku plač in povračil v zvezi z delom, posrednih stroških (pavšalu) ter skupni vrednosti (stran 8);

-       Zahtevek št. 1 - Priloga 4 (Finančno poročilo konzorcijskega partnerja): podatek v preglednici Stroški plač in povračil v zvezi z delom, stolpec »Vrednost upravičenih stroškov v EUR« (stran 2), podatek o skupni vrednosti upravičenih stroškov (stran 6), naziv konzorcijskega partnerja v preglednici Stroški plač in povračil v zvezi z delom (stran 2);

-       Zahtevek št. 1 - Priloga 5 (Časovnice konzorcijskega partnerja): naziv konzorcijskega partnerja (strani 1 - 18);

-       Zahtevek št. 1 - Priloga 6 (Vmesno vsebinsko poročilo o delu): naziv konzorcijskega partnerja (strani 1 - 3), podatki v rubrikah »Izvedene aktivnosti v okviru celotnega projekta«, »Utemeljitev vseh odstopanj od terminskega in finančnega plana«, »Neupravičene aktivnosti v okviru projekta«, »Poročanje o posameznem projektnem cilju«, »Prispevek k programskim ciljem« in »Vključenost elementov inovativnosti« (strani 1 - 3, logotip in podatek o spletni strani konzorcijskega partnerja na fotografijah (strani 4 -9), priloge: dokazila o izvedbi projektnih aktivnostih, poročila, študije in fotografije (strani 10 - 76);

-       Zahtevek št. 1 - Izpis stroškovnega nosilca - Konzorcijski partner: naziv konzorcijskega partnerja (stran 1);

-       Zahtevek št. 2 - Vloga in priloge 1, 2 in 3: podatke v seznamu stroškov (stran 2), pavšal ter stroške plač in povračil, podatke v finančnem poročilu konzorcija (stran 1), stroške plač in povračil v zvezi z delom, stroške zunanjih izvajalcev in posredne stroške, povzetek izvajanja projekta v vsebinskem poročilu (stran 1),

-       Zahtevek št. 2 - Priloga 4 (Finančno poročilo … in sinovi): podatek o deležu sofinanciranja (stran 1), podatek v preglednici »Stroški plač in povračil v zvezi z delom«, stolpec »Vrednost upravičenih stroškov v EUR« (stran 2), podatek o skupni vrednosti upravičenih stroškov (stran 5);

-       Zahtevek št. 2 - Priloga 4 (Finančno poročilo konzorcijskega partnerja): podatek v preglednici »Stroški plač in povračil v zvezi z delom«, stolpec »Vrednost upravičenih stroškov v EUR« (stran 2), podatek o skupni vrednosti upravičenih stroškov (stran 5), naziv konzorcijskega partnerja v preglednici »Stroški plač in povračil v zvezi z delom« (stran 2);

-       Zahtevek št. 2 - Priloga 5 (Časovnice konzorcijskega partnerja): naziv konzorcijskega partnerja (strani 1 - 12);

-       Zahtevek št. 2 - Priloga 6 (Vmesno vsebinsko poročilo o delu): naziv konzorcijskega partnerja (stran 1); podatke v rubrikah »Izvedene aktivnosti v okviru celotnega projekta«, »Utemeljitev vseh odstopanj od terminskega in finančnega plana«, »Neupravičene aktivnosti v okviru projekta«, »Poročanje o posameznem projektnem cilju«, »prispevek k programskim ciljem«, »Vključenost elementov inovativnosti« in »Poročilo o skladnosti z načelom DNSH« (strani 1 - 3 in 9 - 16), logotip in podatek o spletnih straneh konzorcijskega partnerja na fotografijah (strani 4 - 9), priloge: dokazila o izvedbi projektnih aktivnosti, poročila, študije in fotografije (strani 10 - 47);

-       Zahtevek št. 3 - Vloga in priloge 1, 2 in 3: podatki v seznamu stroškov (stran 2), pavšal ter stroške plač in povračil, podatke v finančnem poročilu konzorcija (stran 3), stroške plač in povračil v zvezi z delom, stroške zunanjih izvajalcev in posredne stroške, naziv konzorcijskega partnerja (stran 3), povzetek izvajanja projekta (stran 4);

-       Zahtevek št. 3 - Priloga 4 (Finančno poročilo … in sinovi: podatek o deležu sofinanciranja (stran 1), podatek v preglednici Stroški plač in povračil v zvezi z delom«, stolpec »Vrednost upravičenih stroškov v EUR« (stran 2), podatek o skupni vrednosti upravičenih stroškov (stran 5);

-       Zahtevek št. 3 - Priloga 4 (Finančno poročilo konzorcijskega partnerja; podatek v preglednici Stroški plač in povračil v zvezi z delom, stolpec »Vrednost upravičenih stroškov v EUR« (stran 2), podatek o skupni vrednosti upravičenih stroškov (stran 5), naziv konzorcijskega partnerja v preglednici »Stroški plač in povračil v zvezi z delom« (stran 2);

-       Zahtevek št. 3 - Priloga 5 (Časovnice konzorcijskega partnerja): naziv konzorcijskega partnerja (strani 1 - 15);

-       Zahtevek št. 3 - Priloga 6 (Vmesno vsebinsko poročilo o delu): naziv konzorcijskega partnerja (stran 1), podatke v rubrikah »Izvedene aktivnosti v okviru celotnega projekta«, »Utemeljitev vseh odstopanj od terminskega in finančnega plana«, »Neupravičene aktivnosti v okviru projekta«, »Poročanje o posameznem projektnem cilju«, »Prispevek k programskim ciljem«, »Vključenost elementov inovativnosti« in »Poročilo o skladnosti z načelom DNSH« (strani 1 - 3 in 10 - 17), logotip in podatek o spletnih straneh konzorcijskega partnerja na fotografijah (strani 5 – 10), priloge: dokazila o izvedbi projektnih aktivnosti, poročila, študije in fotografije (od strani 17 dalje);

-       Zahtevek št. 4 - Vloga in priloge 1, 2 in 3: podatke v seznamu stroškov (stran 2), pavšal ter stroške plač in povračil, podatka v finančnem poročilu konzorcija (stran 3), stroške plač in povračil v zvezi z delom, stroške zunanjih izvajalcev in posredne stroške, naziv konzorcijskega partnerja (stran 3), povzetek izvajanja projekta (stran 4);

-       Zahtevek št. 4 - Priloga 4 (Finančno poročilo … in sinovi): podatek o deležu sofinanciranja (stran 1), podatek v preglednici Stroški plač in povračil v zvezi z delom«, stolpec »Vrednost upravičenih stroškov v EUR« (stran 2), podatek o skupni vrednosti upravičenih stroškov (stran 5),

-       Zahtevek št. 4 - Priloga 4 (Finančno poročilo konzorcijskega partnerja: podatek v preglednici Stroški plač in povračil v zvezi z delom, stolpec »Vrednost upravičenih stroškov v EUR (stran 2), podatek o skupni vrednosti upravičenih stroškov (stran 5), naziv konzorcijskega partnerja v preglednici »Stroški plač in povračil v zvezi z delom (stran 2);

-       Zahtevek št. 4 Priloga 5 (Časovnice konzorcijskega partnerja): naziv konzorcijskega partnerja (strani 1 - 27);

-       Zahtevek št. 4 - Priloga 6 (Vmesno vsebinsko poročilo o delu): naziv konzorcijskega partnerja (stran 1), podatki v rubrikah »Izvedene aktivnosti v okviru celotnega projekta«, »Utemeljitev vseh odstopanj od terminskega in finančnega plana«, »Neupravičene aktivnosti v okviru projekta«, »Poročanje o posameznem projektnem cilju«, »Prispevek k programskim ciljem«, »Vključenost elementov inovativnosti« in »Poročilo o skladnosti z načelom DNSH (strani 1 - 4 in 10 - 17), logotip in podatek o spletnih straneh konzorcijskega partnerja na fotografijah (strani 5 - 10), priloge: dokazila o izvedbi projektnih aktivnosti, poročila, študije in fotografije (od strani 17 dalje);

-       Zahtevek št. 4 - Končno letno poročilo o doseganju ciljev: podatke o prispevku k programskim ciljem (strani 1 - 3), povečanju neto števila zaposlenih, povečanju dodane vrednosti na zaposlenega v podjetju, čistem prihodku od prodaje na domačem in tujem trgu, prijave pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz rezultatov RRI projekta, prispevku k področju prehoda na krožno gospodarstvo);

-       Zaključno poročilo projekta - Končno vsebinsko poročilo projekta: naziv konzorcijskega partnerja (stran 1), podatke v rubrikah »Izvedene aktivnosti v okviru celotnega projekta«, »Utemeljitev vseh odstopanj od terminskega in finančnega plana«, »Neupravičene aktivnosti v okviru projekta«, »Poročanje o posameznem projektnem cilju«, »Prispevek k programskim ciljem« in »Vključenost elementov inovativnosti« (strani 1 - 3),

-       Poročilo v zvezi z izvedbo projekta« - Letno poročilo za 2022: podatke o programskih ciljih (strani 1 – 3), povečanju neto števila zaposlenih, povečanju dodane vrednosti na zaposlenega v podjetju, čiste prihodki od prodaje na domačem in tujem trgu, prijavo pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz rezultatov RRI projekta, prispevek k področju prehoda na krožno gospodarstvo;

-       Poročilo v zvezi z izvedbo projekta – Letno poročilo za 2023: podatke o programskih ciljih (strani 1 – 2), povečanju neto števila zaposlenih, povečanju dodane vrednosti na zaposlenega v podjetju, čistem prihodku od prodaje na domačem in tujem trgu, prijavi pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz rezultatov RRI projekta, prispevek k področju prehoda na krožno gospodarstvo;

-       Poročilo v zvezi z izvedbo projekta - Letno poročilo za 2024: podatke o programskih ciljih (strani 1 – 3), povečanju neto števila zaposlenih, povečanju dodane vrednosti na zaposlenega v podjetju, čistem prihodku od prodaje na domačem in tujem trgu, prijavi pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz rezultatov RRI projekta, prispevek k področju prehoda na krožno gospodarstvo;

-       Poročilo v zvezi z izvedbo projekta - Letno poročilo za 2025: podatke o programskih ciljih (strani 1 – 3), povečanju neto števila zaposlenih, povečanju dodane vrednosti na zaposlenega v podjetju, čistem prihodku od prodaje na domačem in tujem trgu, prijavi pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz rezultatov RRI projekta, prispevek k področju prehoda na krožno gospodarstvo);

in sicer s podatki o imenu, priimku in podpisu zakonitih zastopnikov konzorcijskih partnerjev ter s prekritimi varovanimi osebnimi podatki (tudi fizičnih oseb na fotografijah).«.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 23. 2. 2026, na podlagi ZDIJZ, zahteval od organa posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na projekt RRI projekt … 2022, upravičenca …., izveden v okviru Javnega razpisa Spodbude za raziskovalno razvojne projekte NOO (2022), evidenčna številka vloge: 303-2-00103/2021/1. Navedel je, da zahteva:

- prijavo oziroma vlogo upravičenca na javni razpis,

- sklep o odobritvi sofinanciranja,

- pogodbo o sofinanciranju ter vse anekse,

- vse vmesne zahtevke za izplačilo sredstev,

- dokazila o upravičenosti stroškov, ki so bila podlaga za izplačilo,

- vmesna poročila o napredku projekta,

- zaključno poročilo projekta,

- morebitna poročila, zapisnike ali ugotovitve nadzora v zvezi z izvedbo projekta (če obstajajo),

- morebitne odločbe ali sklepe v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi ali obveznostjo vračila sredstev (če obstajajo).

Kot način seznanitve je navedel elektronsko obliko, na naveden naslov e-pošte. Navedel je še, da prosi za delni dostop z ustrezno anonimizacijo varovanih podatkov, če posamezni deli dokumentacije vsebujejo podatke, ki jih ni mogoče razkriti.

(2) Ker zahteva prosilca ni vsebovala njegovega naslova, je ni bilo mogoče šteti za formalno zahtevo po 17. členu ZDIJZ, zato je organ 10. 3. 2026 pozval prosilca k izjasnitvi. Prosilec je še isti dan, torej 10. 3. 2026, podal izjavo, da želi, da se njegova zahteva obravnava kot formalna zahteva po ZDIJZ, ter je v skladu s 17. členom ZDIJZ posredoval tudi naslov za vročanje, s čimer je postala zahteva popolna.

(3) S sklepom št. 090-3/2026/4 z dne 20. 3. 2026 je organ podaljšal rok za odločitev za trideset delovnih dni, in sicer zaradi vključitve stranskega udeleženca v postopek, obsežnosti zahtevane dokumentacije in izvedbe delnega dostopa.

(4) Nato je organ 24. 3. 2026 pozval družbo … (v nadaljevanju: stranski udeleženec), k morebitni prijavi stranske udeležbe in k predložitvi ustreznih dokazov za uveljavljanje izjem, opredeljenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Družba je stransko udeležbo priglasila z odgovorom z dne 27. 3. 2026 ter se pri tem sklicevala na obstoj izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Položaj stranskega udeleženca je sicer organ priznal družbi s sklepom št. 090-3/2026/7 z dne 22. 5. 2026.

(5) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-3/2026/8 z dne 22. 5. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil v delu, v katerem zahtevani dokumenti vsebujejo poslovne skrivnosti skladno z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in osebne podatke skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi prejetega odziva stranskega udeleženca in pregleda celotne zahtevane dokumentacije je opravil natančno presojo vsakega posameznega dokumenta in podatka posebej ter presodil obstoj izjem od prostega dostopa v skladu z ZDIJZ. Ker so bili zahtevani dokumenti pridobljeni po uveljavitvi Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS), je organ obstoj poslovne skrivnosti presojal v skladu z 2. členom ZPosS, ki ga je tudi citiral. Pri odločitvi je upošteval navedbe stranskega udeleženca, da zahtevana dokumentacija vsebuje podatke, ki sodijo v jedro njegovega poslovnega modela, razvojne aktivnosti, stroškovne strukture, organizacijo dela, kadrovske kapacitete, finančne konstrukcije, tehnološke rešitve, terminske plane, metode izvedbe projekta, nabavna razmerja, pogodbene mehanizme, notranje postopke ter druge občutljive informacije kot je know-how družbe. Razkritje takšnih podatkov tretjim osebam bi lahko bistveno poslabšalo konkurenčni položaj družbe na trgu, razkrilo razvojne, tehnične in organizacijske rešitve družbe, omogočilo vpogled v njene stroškovne, finančne in kadrovske parametre poslovanja, škodovalo pogajalskemu položaju družbe v razmerjih s partnerji, dobavitelji in naročniki ter poseglo v varovane poslovne interese družbe v razmerjih s partnerji, dobavitelji in naročniki ter v varovane poslovne interese družbe ter v konzorcijska oziroma druga pogodbena razmerja. Razkritje bi tako povzročilo konkretno in občutno škodo konkurenčnemu položaju stranskega udeleženca, saj je iz teh podatkov možno razbrati, kako družba načrtuje in izvaja raziskovalno-razvojne aktivnosti, s kakšnimi resursi, kadri in stroški posluje, katere tehnične in razvojne rešitve uporablja ter, kako strukturira svoje projektno, pogodbeno in finančno delovanje. Glede na to je ocenil, da je treba na podlagi navedb stranskega udeleženca kot poslovno skrivnost zavarovati zlasti podatke v dokumentaciji iz 1., 3., 4., 5., 6. in 7. točke zahteve prosilca, saj vsebuje podatke, ki niso javno dostopni in pomenijo konkurenčno občutljive informacije družbe. Kot že navedeno, pa je organ zahtevo prosilca zavrnil tudi v delu, v katerem se nahajajo varovani osebni podatki, torej na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je pri tem upošteval Splošno uredbo o varstvu podatkov[1], konkretno njen 4. člen, ter splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno le, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa, kar pa po ugotovitvah organa ne predstavljajo navedeni primeri. Organ je pri vseh osebnih podatkih, ki jih je prekril v dokumentih, ugotovil, da gre za varovane osebne podatke, in je ob upoštevanju navedenega, skladno s 7. členom ZDIJZ, izvedel delni dostop do informacij javnega značaja. V zvezi z zahtevo prosilca, ki se nanaša na morebitne odločbe ali sklepe glede ugotovljenih nepravilnosti oziroma obveznosti vračila sredstev, pa je organ, upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ, ugotovil, da ti dokumenti ne obstajajo v materializirani obliki in je iz tega razloga zahtevo zavrnil.

(6) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 29. 5. 2025. Najprej je izpostavil, da je organ uporabil poslovno skrivnost preširoko in z njo prekril prav jedro podatkov o porabi javnih sredstev. V zvezi s porabo javnih sredstev je izpostavil podatke o upravičenih stroških, izvajalcih, računih, plačilih in dokazilih o porabi javnih sredstev. V nadaljevanju se je opredelil še do drugih razlogov za pritožbo, in sicer je izpostavil, da poslovna po ZPosS ni izkazana konkretno in kumulativno, vpogled v spis po 82. členu ZUP pa potrjuje, da poslovna skrivnost ni bila dokazno podprta. Izpostavil je tudi, da je organ prekril preveč podatkov o konzorcijskem partnerju. Če je bil del prijave, del pogodbe, del finančnega načrta, del izvedbe projekta ali del zahtevkov za izplačilo, potem njegova identiteta kot pravne osebe ter njegova projektna oziroma finančna vloga nista zasebne, interne narave in skrivnost stranskega udeleženca, ampak del podatkov o porabi javnih sredstev. Kot pomemben del nadzora nad porabo javnih sredstev šteje tudi podatke o izvajalcih, finančna poročil ter zahtevke in izpise stroškovnega nosilca. Tudi podatki o doseganju programskih ciljev so po njegovem mnenju javni, saj izkazujejo smotrnost in upravičenost javnega financiranja. Pri tem je prosilec opozoril na odločbo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport št. 090-18/2026-2180-8 z dne 5. 5. 2026, s katero je ministrstvo odločilo bistveno bolj transparentno, mnenje MJU št. 090-21/2026-2 z dne 11. 3. 2026, ki dodatno potrjuje, da pavšalna poslovna skrivnost ne zadostuje, pa tudi prakso IP.

(7) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-3/2026/14 z dne 16. 6. 2026, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente, ki se tičejo zadeve.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(8) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v delu, v katerem mu je organ zavrnil dostop do posameznih podatkov zaradi varstva poslovnih skrivnosti in podatkov o poslovnih partnerjih. Presoja IP se tako osredotoča samo na dostop do teh podatkov, upoštevaje pritožbene navedbe, izpodbijano odločbo in posredovano dokumentacijo.

(10) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ javna agencija in s tem zavezanec po 1. členu ZDIJZ ter da razpolaga z zahtevanimi podatki v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej v obravnavanem primeru izpolnjeni. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je dostop do zahtevanih podatkov zavrnil zaradi izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema varstva poslovne skrivnosti

(11) Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Navedeno pomeni, da se dostop do dokumentov oziroma podatkov v obravnavanem primeru, ki so nastali po uveljavitvi ZPosS, presoja po določbah ZPosS.

(12) Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz 3. alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

Po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS predstavljajo torej poslovno skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve.

(13) Glede na to, da ZPosS kot enega od kriterijev za določitev poslovne skrivnosti izrecno določa določeno skrbnost imetnika poslovne skrivnosti, ki je v obravnavanem primeru ni mogoče prepoznati, uveljavljanje poslovne skrivnosti ni utemeljeno, saj morajo biti za njeno priznanje hkrati izpolnjeni vsi trije pogoji. Zahtevani dokumenti namreč niso označeni kot poslovna skrivnost, niti ni bil organu pravočasno predložen ustrezen akt stranskega udeleženca, ki bi zahtevane podatke določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki. Ob tem IP dodaja, da je bil stranski udeleženec kot prijavitelj na zadevni javni razpis opozorjen na opredelitev poslovne skrivnosti. Organ je namreč z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo izrecno določil, citirano:

»Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, informacijo javnega značaja opredeljuje kot: »Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.«. Prijavitelje na javni razpis zato opozarjamo, naj tiste dele vloge, v katerih se nahajajo zaupni podatki, posebej označijo kot poslovno skrivnost. Vsi tisti deli vloge, ki ne bodo posebej označeni kot poslovna skrivnost, bodo ob morebitni zahtevi po vpogledu s strani drugih prijaviteljev posredovani v pregled drugim prijaviteljem, skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Poslovno skrivnost se označi tako, da se v primeru krajše vsebine na začetku le-te jasno navede »POSLOVNA SKRIVNOST«, v primeru daljše vsebine celotne strani pa se navede »POSLOVNA SKRIVNOST« na vrhu strani. Napis »POSLOVNA SKRIVNOST« naj bo označen z dovolj velikimi črkami in izstopajočo barvo, da bo ob pregledu vloge takoj opazen. V OBRAZCU 1 mora prijavitelj tudi pojasniti, zakaj je določena vsebina vloge označena kot poslovna skrivnost.«.

Takšnega ravnanja stranskega udeleženca pa iz posredovane dokumentacije ni prepoznati. Stranski udeleženec torej zahtevanih podatkov ni ustrezno označil in opredelil, oziroma pri njih ni uveljavljal poslovne skrivnosti, ampak jo je šele po pozivu organa v zvezi z zahtevo, to je nekaj let po nastanku zahtevanih dokumentov. Glede na navedeno IP meni, da stranski udeleženec pri varovanju poslovnih skrivnosti v obravnavanem primeru ni ravnal dovolj skrbno, da bi bil podan kriterij poslovne skrivnosti po 3. alineji prvega odstavka 2. člena ZPosS.

(14) IP v obravnavanem primeru tako zaključuje, da poslovna skrivnost pri dokumentih, o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe, ni podana (tudi ne v delu, ki se nanaša na zunanje izvajalce).

(15) K navedenemu pa IP dodaja, da bi bili podatki, o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka, javni tudi v primeru, če bi bila poslovna skrivnost podana, iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju.

(16) V skladu z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se, ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo poslovne skrivnosti), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[2] Poraba javnih sredstev pa ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[3] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s »porabo javnih sredstev niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih. IP poudarja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. IP se ob tem sklicuje tudi na sodno prakso[4] in poudarja, da je treba ugotavljati, ali so informacije, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, povezane s pogoji in merili javnega naročila, ki morajo biti javni zaradi 1. tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedeno nedvomno velja tudi v postopkih javnih razpisov.

(17) Iz Javnega razpisa SPODBUDE ZA RAZISKOVALNO RAZVOJNE PROJEKTE NOO (kratica javnega razpisa: JR RRI NOO) (investicija B: »Sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji, komponenta 1: »RRI – raziskave, razvoj in inovacije« (C3 K1), 3. razvojno področje: »Pametna trajnostna in vključujoča rast«) in razpisne dokumentacije[5] ter Pogodbe št. P-RRI-NOO/00103 o dodelitvi sredstev za izvedbo RRI projekta RRI projekt … 2022 v okviru JR RRI NOO (v nadaljevanju: Pogodba) med drugim izhaja:

- Javni razpis je bil razpisan na podlagi javnopravnih predpisov, tako uredb Evropskega parlamenta in sveta kot tudi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023, Proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (DP 2022), Proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (DP2023), Zakona o javnih financah, …, ki so navedeni kot pravna podlaga tudi v Pogodbi (5. člen). Izvajal se v skladu z Načrtom za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: NOO), pri čemer se je v NOO umeščal na 3. razvojno področje: »Pametna trajnostna in vključujoča rast«, v komponento 1: »RRI – raziskave, razvoj in inovacije« (C3K1), v okvir investicije B: »Sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji«. V okviru namena, cilja in predmeta je bilo med drugim določeno:

• Lahko so sodelovali konzorciji (skupina) podjetij, ki so izpolnjevala pogoje za kandidiranje iz točke 4. Razpisa, da bodo izvedli inovativen raziskovalno razvojni projekt (v nadaljevanju: RRI projekt), katerega projektni cilj je razvoj novega ali izboljšanega izdelka, procesa ali storitve. Konzorcij podjetij je moral v vlogi jasno in realno prikazati vse potrebne raziskovalno razvojne faze, vključno s končnim izdelkom, procesom ali storitvijo.

• Predmet javnega razpisa je bilo sofinanciranje izvajanja RRI projektov konzorcijev podjetij, usmerjenih v zeleni prehod in krožno gospodarstvo. Projektni cilj vsakega RRI projekta je moral biti nov ali izboljšan izdelek, proces ali storitev, razvit do stopnje, da je potrjen v končni obliki ter primeren za uporabo v realnem okolju. Podprlo se je RRI projekte s področja prehoda na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja in projekti s področja blažitve podnebnih sprememb. Vsak RRI projekt je moral izkazovati prispevek k prehodu na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja, na način, da prispeva k vsaj enemu podpodročju tega področja, kot so bila prikazana v točki 5.5 pojasnil javnega razpisa, RRI projekt pa je lahko prispeval tudi k blažitvi podnebnih sprememb, na način, da je prispeval na vsaj enemu podpodročju tega področja, kot so prikazana v točki 5.5 pojasnil javnega razpisa.

- Vloga prijavitelja je morala izpolnjevati vse pogoje javnega razpisa. Vlogo je moral pripraviti vodilni partner konzorcija (prijavitelj) v sodelovanju z ostalimi konzorcijskimi partnerji in na podlagi pooblastila konzorcijskih partnerjev. Izpolnjevanje pogojev je moralo izhajati iz vsebine celotne vloge. Če vloga ni izpolnjevala vseh pogojev, se je zavrnila. V primeru, da bi se neizpolnjevanje pogojev ugotovilo po podpisu pogodbe o dodelitvi sredstev, bi organ odstopil od pogodbe o dodelitvi sredstev, pri čemer je bi bil končni prejemnik dolžan vrniti vsa že prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na njegov transakcijski račun do dneva vračila sredstev v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije. Prijavljeni RRI projekt je moral izpolnjevati določene pogoje, kot npr, da je moral biti skladen z namenom, ciljem in s predmetom javnega razpisa, skladno s točko 2 javnega razpisa, moral ga je izvajati konzorcij najmanj dveh in največ treh konzorcijskih partnerjev, ni se smel pričeti izvajati pred izdajo sklepa o izboru s strani organa, čas trajanja izvedbe RRI projekta ni smel biti daljši od 24 mesecev, iz predložene finančne konstrukcije v okviru prijavljenega RRI projekta je moralo biti razvidno, da so v celoti zagotovljena sredstva za zaprtje finančne konstrukcije ter so morala biti pri tem v sklopu lastnih sredstev izkazana tudi morebitna premostitvena sredstva za del pričakovanih sredstev iz naslova tega javnega razpisa, vsebina RRI projekta se ne smela nanašati na t.i. rjave RRI elemente (premog, nafto, zemeljski plin, modri in sivi vodik, sežigalnice odpadkov ali odlagališča), projekt je moral biti skladen z načelom, da ne škoduje bistveno »DNSH«, ….

- Upravičeni stroški, ki so se priznali v okviru posameznega projekta, so bili stroški za izvajanje industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja, ki so se izvajali v obliki posebnega projekta. Končni prejemnik je bil seznanjen in se je strinjal, da potrditev projekta še ne pomeni tudi odobritve sofinanciranja posameznih upravičenih stroškov, ki jih je navedel v svoji vlogi. Upravičenost sofinanciranja je organ preverjal v okviru presoje zahtevkov za izplačilo, na način in z dinamiko, opredeljeno v razpisu in sklenjeni pogodbi o dodelitvi sredstev. Upravičeni so bili le določeni stroški, ki so bili neposredno povezani z izvedbo projekta in so nastali od dneva izdaje sklepa o izboru projekta dalje. Stroški in njihovo dokazovanje so bili podrobneje opredeljeni v točkah 6.5 in 6.6 pojasnil JR RRI NOO. Za stroške plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki je delalo na RRI projektu, se je za uveljavljanje upravičenih stroškov uporabljala Standardna lestvica stroška na enoto, upoštevaje strošek dela, določen na podlagi Uredbe o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije. Metodologija izračuna standardne lestvice stroška na enoto za stroške dela za osebje na RRI projektu je bila prav tako predstavljena v prilogi 1 k pojasnilom javnega razpisa. Za stroške storitev zunanjih izvajalcev in stroške investicij v neopredmetena sredstva, uporabljenih izključno za RRI projekt, so se za uveljavljanje upravičenih stroškov uporabljala dokazila dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov, ki so nastali in bili plačani v obdobju upravičenosti. Zadevni razpis je določal tudi intenzivnost pomoči, ter posledice, če bi se ugotovilo, da je v postopku potrjevanja RRI projektov ali izvrševanja RRI projektov prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti. Upravičenost sofinanciranja je organ preverjal v okviru vsakokratne presoje vlog za izplačilo, v skladu s Pogodbo. Vloga za izplačilo (zahtevek za izplačilo) je morala vsebovati vlogo za izplačilo, vmesno ali končno poročilo o delu na RRI projektu, finančno poročilo, obrazce in dokazila po posameznih vrstah upravičenih stroškov v skladu z javnim razpisom, s pojasnili javnega razpisa, pogodbo o dodelitvi sredstev in navodili organa ter dodatna dokazila (dokazila o doseženem cilju in rezultatih itd.). V primeru, da prijavitelj v določenih rokih ni predložil dokazil o upravičenosti stroškov RRI projekta, je lahko organ odstopil od pogodbe o dodelitvi sredstev in zahteval vračilo že prejetih sredstev.  Dokazovanje upravičenosti stroškov je bilo na strani končnega prejemnika. Razpisna dokumentacija je tako opredeljevala dokazovanje stroškov plač in povračil stroškov v zvezi z delom - stroški osebja, stroške storitev zunanjih izvajalcev, investicij v neopredmetena sredstva in posrednih stroškov.

- Razpisna dokumentacija je opredelila dokazila za pogoje za kandidiranje (obrazci) ter podrobnejše predstavila merila in podmerila za ocenjevanje. Izrecno je bilo navedeno, da morajo končni prejemniki izvajanju RRI projektov upoštevati smernice, napotke, navodila in obveze iz vseh dokumentov, ki so navedeni v javnem razpisu in v pogodbi o dodelitvi sredstev, pri tem pa so bili izpostavljeni javni razpis, pogodba o dodelitvi sredstev RRI projekta, Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o Mehanizmu za okrevanje in odpornost z dne 22. oktobra 2021 in z njo povezana navodila URSOO, Shema državne pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MGRT – RRI (št. priglasitve: BE01- 2399245-2015, datum potrditve sheme: 20. 5. 2015; redakcijski popravek 4. 11. 2016; sprememba  št. BE01-2399245-2015/II z dne 9. 1. 2021; trajanje sheme: do 31. 12. 2023). Določala je tudi skladnost s shemo državne pomoči za RRI, opredelitev RR aktivnosti in TRL lestvico. Med drugim je bilo določeno, da morajo v vlogi predstavljene raziskovalno razvojne aktivnosti, ki bodo predmet sofinanciranja, spadati v kategorijo industrijskih raziskav in/ali eksperimentalnega razvoja, kar mora biti razvidno iz njihove. Upravičeni stroški RRI projekta, za katerega bo odobrena pomoč, morajo tako spadati v kategorijo industrijskih raziskav in/ali eksperimentalnega razvoja. Opredeljena je bila tudi definicija kategorij upravičenih stroškov. V zvezi z upravičenimi stroški je Razpisna dokumentacija izrecno določala, da so stroški in izdatki upravičeni za sofinanciranje:

• če so bili z RRI projektom neposredno povezani, potrebni za njegovo izvajanje in v skladu s cilji RRI projekta,

• če so dejansko nastali za dela, ki so bila opravljena, za blago, ki je bilo dobavljeno; za storitve, ki so bile izvedene,

• če so bili priznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja,

• če so nastali in so bili plačani v obdobju upravičenosti,

• če so temeljili na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah, in

• če so bili v skladu z veljavnimi relevantnimi pravili Unije in predpisi Republike Slovenije.

Projektni cilj je bil cilj RRI projekta, ki je bil vnesen v pogodbo o dodelitvi sredstev, in na katerega so se vezale sofinancirane raziskovalno razvojne aktivnosti.

- Sredstva, dodeljena stranskemu udeležencu kot upravičencu, so bila v skladu s Pogodbo sredstva evropske kohezijske politike, izplačana iz proračuna Evropske unije (v nadaljevanju: EU). Področje izvajanja evropske kohezijske politike sodi na področje javnih financ ter je v celoti urejeno s predpisi, sprejetimi na ravni EU in nacionalnimi predpisi, in so kot taki zavezovali pogodbeni stranki, torej tudi stranskega udeleženca kot upravičenca po Pogodbi. Namen sofinanciranja operacij iz sredstev evropske kohezijske politike je bilo izključno sofinanciranje tistih upravičenih stroškov in izdatkov izbranih operacij in njenih delov, ki niso obremenjena s kršitvami veljavnih predpisov ali Pogodbe. Glede na uvodne določbe Pogodbe v 1. členu pa je bil stranski udeleženec kot upravičenec seznanjen tudi s tem:

• da gre za pogodbo, ki je v določenem delu pod javnopravnim režimom, torej pod ureditvijo, drugačno od splošnih pravil pogodbenega prava;

• z obveznostmi in pristojnostmi Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) glede deljenega upravljanja med RS in Evropsko komisijo (v nadaljevanju: EK) za sredstva Evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter, da EK in RS uporabljata načelo dobrega finančnega poslovanja.

- Po 2. členu Pogodbe:

• so se sredstva stranskemu udeležencu kot upravičencu po Pogodbi izplačala iz sredstev proračuna EU s slovensko udeležbo za operacije in njene dele, ki niso bili obremenjeni s kršitvami veljavnih predpisov ali te pogodbe;

• je bilo pogodbeno razmerje urejeno z evropskimi in slovenskimi javnofinančnimi predpisi ter podvrženo tudi nadzoru evropskih in slovenskih institucij ali organov, ki ugotavljajo kršitve pri uporabi dodeljenih sredstev;

• sta se pogodbeni stranki zavezali, da bosta ravnali v skladu z ugotovitvami iz končnih poročil organa upravljanja, revizijskega organa in drugih nadzornih organov ali institucij, vključenih v izvajanje, upravljanjem nadzor ali revizijo operacije, ker gre za dodelitev javnih sredstev.

- Kot dokazila za upravičenost stroškov operacije so v Pogodbi, med drugim, določena poročila o izvajanju operacije in dokazila o doseženih kazalnikih (dokumenti iz 6. člena Pogodbe). V primeru, da jih stranski udeleženec kot upravičenec ni predložil v določenih rokih, bi lahko organ odločil, da do sredstev ni upravičen (11. člen Pogodbe). Pogodba določa tudi dokazila k zahtevkom za izplačilo (14. člen).

- Zunanji izvajalci:

• Stranski udeleženec kot prijavitelj na Javni razpis je moral navesti v vlogi tudi zunanje izvajalce, ki bodo storitev opravili. Zunanji izvajalec je moral o opravljenem delu tudi pripraviti poročilo. Zamenjava zunanjega izvajalca v času po oddaji vloge, ni bila dovoljena. Zunanji izvajalec je moral biti registriran za opravljanje dejavnosti povezane z vzpostavitvijo ali nadgradnjo elektronskega poslovanja, na dan oddaje vloge vsaj 2 leti, moral je izkazovati izkušnje iz storitev s področja vzpostavitve ali nadgradnje elektronskega poslovanja z vsaj tremi referencami, ki so bile upoštevne zgolj, v kolikor so bile pridobljene od 1. 1. 2013 dalje. Prav tako je moral zunanji izvajalec na poziv organa predložiti pogodbe, sklenjene s podjetji, ki jih je prijavitelj/upravičenec navedel v Obrazcu št. 4. Pri izboru zunanjega izvajalca je moral stranski udeleženec kot upravičenec ravnati gospodarno in storitev pridobiti po tržni ceni. V poročilu, ki ga je predložil k zahtevku za izplačilo, je moral navesti, kako je pri izboru zunanjega izvajalca upošteval načelo gospodarnosti in pridobil storitev po tržni ceni, ter tudi dokazila o izboru zunanjega izvajalca (tri prejete ponudbe med seboj nepovezanih družb in dokumentacija, s katero izkaže preveritev tržnih cen, ter v primeru, da treh ponudb ni bilo mogoče pridobiti, je moral navesti dokumentacijo, s katero je lahko izkazal, da je preveril tržne cene). K zahtevku za izplačilo je moral nato stranski udeleženec kot upravičenec priložiti kopijo sklenjene pogodbe z zunanjim izvajalcem (ki ni smela biti sklenjena pred datumom oddaje vloge na predmetni javni razpis), ki se je nanašala na storitve v okviru sofinancirane operacije na predmetni javni razpis, in dokumentacijo o izboru zunanjega izvajalca, ki jo je navedel v poročilu k zahtevku.

• Kot dokazila za upravičenost stroškov operacije so bila v Pogodbi med drugim določena kopija pogodbe, sklenjena z zunanjim izvajalcem, in dokumentacija o izboru zunanjega izvajalca. V primeru, da jih stranski udeleženec kot upravičenec ni predložil v določenih rokih, bi lahko organ odločil, da do sredstev ni upravičen (11. člen Pogodbe).

• Določbe 10. člena Pogodbe, ki opredeljujejo upravičene stroške in izdatke, med drugim, navajajo zunanja izvajalca, katerih storitve predstavljajo upravičene stroške v zvezi z vzpostavitvijo ali nadgradnjo elektronskega poslovanja. Tudi ta člen določa, da je moral stranski udeleženec pri izboru zunanjega izvajalca ravnati gospodarno in storitev pridobiti po tržni ceni, in če tega ni uspel dokazati, bi lahko organ odstopil od pogodbe in zahteva vračilo dela ali vseh že izplačanih sredstev. Med drugim pa ta člen določa tudi, da so stroški in izdatki upravičeni do povračil iz sredstev evropske kohezijske politike, če so z operacijo neposredno povezani, potrebni za njeno izvajanje in so v skladu z rezultati operacije, če so dejansko nastali za dela, ki so bila opravljena, za blago, ki je bilo dobavljeno ter za storitve, ki so bile izvedene, če so priznani s skrbnostjo dobrega gospodarja, ….

• Javni razpis je konkretno določal, kateri stroški zunanjih izvajalcev so upravičeni, z opredelitvijo ukrepa, opisom ukrepa in predvidenimi aktivnostmi (točka 10.1).

- Tudi zahtevkom za izplačilo je moral stranski udeleženec kot upravičenec med drugim priložiti poročilo na obrazcu iz Priloge 3 k Pogodbi, kopijo pogodbe, sklenjene z zunanjim izvajalcem, dokumentacijo o izboru zunanjega izvajalca in dokazila o doseženih kazalnikih (šesti odstavek 14. člena Pogodbe).

(18) Zahtevani podatki torej predstavljajo podatke o izpolnjevanju pogojev Javnega razpisa in Pogodbe ter podatke o porabi javnih sredstev (kot dokazila o upravičenih stroških, kot podlaga za izplačilo in kot konkretni podatki o porabi in o izvedeni operaciji). Če stranski udeleženec, kot prijavitelj na Javni razpis, ne bi izpolnjeval vseh zahtevanih pogojev, ne bi smel biti izbran, prav tako tudi po sklenitvi Pogodbe ne bi bil upravičen do javnih sredstev, če ne bi izpolnjeval njenih določb. Navedeno velja tudi v delu zahteve, ki se nanaša na zunanje izvajalce. Tudi nad tem delom je potekal nadzor organa, upoštevaje Javni razpis in Pogodbo, kot je to IP izpostavil že v predhodni točki obrazložitve te odločbe. Nadzor nad javnimi postopki (javna naročila, javni razpisi, …) se namreč ne konča s podpisom pogodbe, ampak bi lahko rekli, da se glavni nadzor z izborom šele začenja. Javnost ima zato pravico pridobiti podatke, ali je stranski udeleženec tudi po podpisu Pogodbe dejansko izpolnil pogodbene obveznosti, v nasprotnem primeru mu namreč javna sredstva ne bi pripadala oziroma bi nastopile okoliščine v skladu s Pogodbo.

(19) Kot je IP že večkrat poudaril v svojih odločbah, se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016 (točka 15), ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018 (točki 14 in 18).

(20) Ker je prosilec kot pritožbeni razlog navedel, da podatki o izvajalcih niso varovani osebni podatki, se IP opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov v zvezi s tem.

Izjema varstva osebnih podatkov

(21) Upoštevaje pojem osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov predstavljajo podatki o imenu, priimku, podpisu, položajnem statusu v družbi ipd. posamezne fizične osebe nedvomno osebne podatke.

(22) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) navedenih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2). V drugem odstavku 6. člena Splošna uredba o varstvu podatkov je sicer določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Prav tako prvi odstavek 74. člena ZVOP-2 predstavlja pravno podlago, v skladu s katero zavezanci po ZDIJZ posredujejo javnosti osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes v skladu z ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), kot je na to opozoril že organ.

(23) Podatki o imenu, priimku in položaju zakonitih zastopnikov poslovnih subjektov, za katere je vpis v javni register obvezen, v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru, niso varovani. Slednje velja tudi za podpise teh oseb v svojstvu zastopanja poslovnega subjekta. Ob tem IP poudarja, da osebni podatki posamezne fizične osebe, ki nastopa na trgu kot samostojni podjetnik ipd., prav tako ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, če so povezani z opravljanjem gospodarske dejavnosti.

(24) IP zaključuje, da je za razkritje osebnih podatkov zakonitih zastopnikov posameznega poslovnega subjekta podana pravna podlaga, zato je organu naložil, da jih razkrije, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(25) IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja drugih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ, niti jih nista uveljavljala organ in stranski udeleženec.

Delni dostop

(26) Institut delnega dostopa ureja ZDIJZ v 7. členu ZDIJZ, ko določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba) pa nadalje natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

(27) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe do zahtevanih podatkov, mogoč, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Sklepno

(28) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(29) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(30) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. Aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[2] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

[3] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[4] Upravno sodišče je v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010 potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika (šlo je za referenčna potrdila), ki izkazujejo zahtevane pogoje javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za porabo javnih sredstev

[5] https://www.spiritslovenia.si/razpis/382.