prosilec - Slovenski državni holding d.d.

Številka: 090-411/2026/6

Datum: 18. 9. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), sedmega in osmega odstavka 11. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 69/25; v nadaljevanju: ZMed-1) ter prvega odstavka 246. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi medija … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 2. 9. 2026, zoper zavrnilni odgovor Slovenskega državnega holdinga, d.d., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 1. 9. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednji

SKLEP:

1. Pritožba prosilca z dne 2. 9. 2026, zoper zavrnilni odgovor Slovenskega državnega holdinga, d.d., z dne 1. 9. 2026, se v delu, ki se nanaša na vprašanje pod točko 2), zavrže.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali

in

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 2. 9. 2026, zoper zavrnilni odgovor Slovenskega državnega holdinga, d.d., z dne 1. 9. 2026, se ugodi pri vprašanjih pod točkami 1), 3), 4), 5) in 6). Organ je dolžan v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe prosilcu, v elektronski obliki, posredovati:

-       dokument »Predogled vloge za akreditacijo«, na način, da mu posreduje podatke o imenu in priimku kandidata ter podatke pod »Pretekla članstva v nadzornem svetu« (str. 6);

-       Nominacijsko poročilo o primernosti kandidata z dne 10. 7. 2026, na način, da mu posreduje podatke o:

● nazivu, kraju in datumu nastanka dokumenta,

● družbi, za katero se opravi nominacijski postopek,

● imenu in priimku kandidata,

● besedilo Kadrovske komisije Slovenskega državnega holdinga, d.d., v tabeli pri pogoju »Kandidat nima in v zadnjih šestih mesecih ni imel funkcije v politični stranki, na katero je bil voljen ali imenovan«,

● imenu, priimku in funkciji podpisnika;

-       Dopolnitev Nominacijskega poročila o primernosti kandidata z dne 7. 9. 2026, na način, da mu posreduje podatke o:

● nazivu, kraju in datumu nastanka dokumenta,

● družbi, za katero se opravi nominacijski postopek,

● imenu in priimku kandidata,

● besedilo tretjega odstavka dopolnitve pisne obrazložitve ocene kandidata za besedilom »… voljen ali imenovan.« do konca odstavka, besedili dveh odstavkov za spletnima povezavama do dveh javnih objav ter besedilo zadnjega stavka pisne obrazložitve ocene,

● imenu, priimku in funkciji podpisnika;

-       Zapisnik 18-2026. redne seje Kadrovske komisije Slovenskega državnega holdinga, d.d., na način, da mu posreduje datum in besedilo pod Sklep 3/18-2026, pri čemer prekrije podatke o imenih in priimkih navedenih oseb, razen o imenu in priimku ….«.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 14. 7. 2025 zahteval odgovore na vprašanja glede imenovanja nadzornikov družbe … (v nadaljevanju: …), in sicer:

»1) Katere funkcije je … navedel v dokumentaciji, ki jo je predložil SDH v postopku akreditacije?

2) Ali je v dokumentaciji navedel svojo funkcijo v politični stranki …? Če da, do katerega datuma je navedel, da jo je opravljal?

3) Katero dokazilo je predložil za dokazovanje prenehanja te funkcije?

4) Kako je SDH preveril, da je od prenehanja funkcije minilo najmanj šest mesecev, kot to določa 21. člen ZSDH-1?;

5) Ali SDH na podlagi predložene dokumentacije ugotavlja, da je … ob imenovanju v NS … izpolnjeval šestmesečno zakonsko omejitev?

6) Zanima nas, od kdaj je … vpisan v uradno evidenco akreditiranih kandidatov?.«.

(2) Organ je istega dne, 2. 9. 2026, prosilcu odgovoril naslednje:

- Na prvo vprašanje je pojasnil, da vsebine celotne dokumentacije posameznih kandidatov v kandidacijskih postopkih ne razkriva. Akreditacijski postopek vodi kadrovska komisija organa, ki na podlagi podatkov in dokazil v prijavi preveri izpolnjevanje zakonskih in dodatnih pogojev za akreditacijo. Kandidat je akreditiran, če te pogoje izpolnjuje. Pri vodenju evidenc kandidatov pa sicer upošteva tudi določbe o varstvu osebnih podatkov.

- Na drugo vprašanje je organ prosilcu odgovoril, da podrobnosti iz kandidacijske dokumentacije posameznih kandidatov ne razkriva, lahko pa potrdi, da je bilo v okviru kandidacijskega postopka preverjeno izpolnjevanje pogojev iz 21. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (v nadaljevanju: ZSDH-1).

- V zvezi s tretjim vprašanjem je organ pojasnil, da posameznih dokazil iz kandidacijske dokumentacije ne razkriva. Kadrovska komisija v akreditacijskem postopku presoja podatke in dokazila, ki jih kandidat predloži, kandidat pa je akreditiran le, če je na njihovi podlagi ugotovljeno, da izpolnjuje predpisane pogoje.

- Glede preverjanja, ali je od prenehanja funkcije minilo najmanj šest mesecev, kot to določa 21. člen ZSDH-1, je organ prosilcu pojasnil, da se izpolnjevanje zakonskih pogojev preverja v akreditacijskem in nominacijskem postopku, ki ju izvaja kadrovska komisija organa. ZSDH-1 določa, da organ pri glasovanju za člana nadzornega sveta ne sme podpreti osebe, ki ima ali je v zadnjih šestih mesecih imela funkcijo v politični stranki, na katero je bila voljena ali imenovana. Skladnost kandidatov z zakonskimi merili se zagotavlja prav skozi akreditacijo in nominacijo.

- Na vprašanje, ali je organ na podlagi predložene dokumentacije ugotovil, da je … ob imenovanju izpolnjeval šestmesečno zakonsko omejitev, je organ odgovoril, da je kadrovska komisija organa na podlagi predložene dokumentacije in izvedenega kandidacijskega postopka ugotovila, da je kandidat ob imenovanju izpolnjeval vse zakonske pogoje za imenovanje na mesto člana organa nadzora družbe s kapitalsko naložbo države.

- V zvezi z zadnjim vprašanjem pa je organ navedel, da datum akreditacije članov organov nadzora ni javen podatek.

(3) Prosilec je 2. 9. 2026 zoper odgovor organa vložil pritožbo, ker meni, da so zahtevani podatki javni in neposredno povezani z izpolnjevanjem zakonskih pogojev za imenovanje člana nadzornega sveta družbe s kapitalsko naložbo države. Sklicevanje na to, da organ ne razkriva podrobnosti kandidacijske dokumentacije, po njegovem mnenju ni zadostna pravna podlaga za zavrnitev konkretnih vprašanj.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega odgovora ni nadomestil z novim ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z elektronskim dopisom z dne 3. 9. 2026, poslal v odločanje IP.

(5) Na poziv IP, št. 090-411/2026/2 z dne 10. 9. 2026, je organ istega dne posredoval IP zadevno dokumentacijo, iz katere izhajajo odgovori na posamezna vprašanja prosilca, in sicer Portal kadrovske komisije SDH_Predogled vloge za akreditacijo, Potrdilo o usposobljenosti, nominacijsko izjavo1, nominacijsko izjavo2, nominacijsko izjavo3, diplomo, Europass CV 2026, spletno testiranje, odstopno izjavo, prejem odstopne izjav, dodatno dokumentacijo, NP_... 07-09-2026 in NP_... 07-09-2026_DOPOLNITEV. Na dodaten poziv IP št. 090-411/2026/3 z dne 14. 9. 2026, pa je organ 15. 9. 2026 posredoval še Zapisnik 18-2026. redne seje (v nadaljevanju: Zapisnik).

Pritožba v delu ni dovoljena,

Pritožba je v delu utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP je kot organ druge stopnje na podlagi osmega odstavka 11. člena ZMed-1 dolžan o pritožbi odločiti po določbah ZDIJZ, kar pomeni, da se postopek s pritožbo skladno s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ izvede po določbah ZUP. IP je tako v skladu z 247. členom ZUP po uradni dolžnosti dolžan preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V preostalem pa odločbo preizkusi le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, se pravi, da odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb. IP ob tem pojasnjuje, da se zavrnilni odgovor skladno s šestim odstavkom 11. člena ZMed-1 šteje kot zavrnilna odločba. V obravnavanem primeru se tako zavrnilni odgovor organa z dne 1. 9. 2026 šteje kot zavrnilna odločba.

(7) IP dalje pojasnjuje, da so informacije za medije in samostojne novinarje informacije, ki jih subjekti, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, pošljejo medijem, ki so vpisani v razvid medijev ali v ustrezen register v drugi državi, članici Evropske unije, ali samostojnim novinarjem, ki so vpisani v razvid samostojnih novinarjev, kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje zavezanca, ter informacije, ki jih zavezanci na lastno pobudo pošljejo medijem ali samostojnim novinarjem, informacije pa morajo biti resnične, pravilne in celovite (prvi odstavek 11. člena ZMed-1). IP tako ugotavlja, da ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja tako po 1. členu ZDIJZ kot tudi po določbah ZMed-1.

(8) V obravnavani zadevi je organ druga oseba javnega prava in zavezanec po 1. členu ZDIJZ. To je bistveno zaradi ugotavljanja, glede katerih informacij je organ zavezanec za postopanje po ZDIJZ. Organi oziroma druge osebe javnega prava so namreč zavezane za posredovanje informacij javnega značaja v celotnem obsegu svojega delovnega področja, kot to določa 4. člen ZDIJZ. IP je v svoji obširni praksi[1], podprti tudi s strani sodne prakse Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije[2], organ vselej štel kot organ po 1. členu ZDIJZ. Ustanovljen je bil 11. 6. 2014 s preoblikovanjem Slovenske odškodninske družbe d.d. (v nadaljevanju: SOD). ZSDH-1 v 63. členu določa, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in da se glede postopka posredovanja in dolžnosti zavezanca uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Takšno določbo je vseboval tudi peti odstavek 29.a člen ZSDH. Navedeno pomeni, da je bil organ zavezanec že pred sprejemom novele ZDIJZ-C, in sicer kot organ, saj pred sprejemom novele ZDIJZ-C poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava še niso obstajali kot kategorija subjektov, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. IP dalje pojasnjuje, da je bilo že v več odločbah IP, kot tudi v odločitvah Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) ugotovljeno, da je organ zavezanec kot pravna oseba javnega prava in ne zgolj kot nosilec javnega pooblastila. Upravno sodišče je npr. v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016 pritrdilo stališču IP, da ima organ status javnopravnega subjekta, da naloge in pristojnosti skupščine uresničuje vlada in da organ razpolaga z javnimi sredstvi. Kot že navedeno je bil ustanovljen s preoblikovanjem SOD in je tako z ustanovitvijo prevzel pristojnosti in obveznosti SOD. O statusu SOD v postopkih, ki se vodijo po ZDIJZ, pa je odločilo tudi že Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je v sodbi I Up 1126/2006-2 odločilo, da je po načinu ustanovitve, namenu delovanja in razmerju do ustanovitelja, SOD nedvomno pravna oseba javnega prava.

(9) Po določbi sedmega odstavka 11. člena ZMed-1 je pritožba zoper zavrnilno odločbo dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, in če je medij oziroma samostojni novinar zavezancu postavil pisno vprašanje. Zavezanec lahko mediju oziroma samostojnemu novinarju zavrne ali delno zavrne odgovor na vprašanje, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ali če odgovor na vprašanje ni vezan na delovno področje zavezanca (peti odstavek 11. člena ZMed-1). Pritožbeni postopek po določbah 11. člena ZMed-1 pred IP je tako omejen na naslednji zaporedni fazi:

- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, in

- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ.

(10) Upoštevaje navedeno in po vpogledu v posredovano dokumentacijo, IP ugotavlja, da organ z vsemi dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na podana vprašanja prosilca, ne razpolaga v materializirani obliki. IP ob tem poudarja, da je pri presoji zadeve izhajal izključno iz konkretnih vprašanj prosilca, saj je IP pri odločanju vezan na posamezno zahtevo. Zaključek IP tako temelji na vpogledu v dokumente, ki jih je IP posredoval organ, z upoštevanjem predmeta zahteve in pritožbe prosilca.

K SKLEPU:

(11) Kot že navedeno, je po sedmem odstavku 11. člena ZMed-1 pritožba dovoljena le takrat, ko odgovor na novinarsko vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, tj. že ustvarjenega dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Iz definicije informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena v povezavi s 1. členom ZDIJZ pa izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati in

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da tretji pogoj za obstoj informacije javnega značaja, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, v obravnavanem primeru ni izpolnjen v celoti, ker organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vsa posamezna vprašanja prosilca, kar pomeni, da posledično pritožba prosilca v tem delu ni dovoljena.

(12) Upoštevaje navedeno določbo in po vpogledu v posredovane dokumente IP zaključuje, da pritožba v delu ni dovoljena, ker odgovora na vprašanja prosilca pod 2) ne izhajata iz dokumentov, s katerimi bi organ razpolagal. V tem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi sedmega odstavka 11. člena ZMed-1 in prvega odstavka 246. člena ZUP, zavrgel, kot to izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

K ODLOČBI:

(13) Nadalje IP ugotavlja, da organ z dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na preostala vprašanja prosilca, razpolaga v materializirani obliki, zato se v nadaljevanju opredeljuje do izjeme varstva osebnih podatkov, na katero se je skliceval tudi organ.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(14) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov[3] pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(15) Upoštevaje navedeno definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da zahtevani podatki nedvomno predstavljajo osebne podatke, saj se nanašajo na določene podatke o kandidaturi za nadzornika …, določene fizične osebe, in sicer njenih preteklih funkcijah, političnem udejstvovanju, izpolnjevanju pogojev za člana nadzornega sveta družbe in datumu akreditacije.

(16) IP je tako preveril, ali je za obdelavo (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) navedenih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2). V drugem odstavku 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pa je tudi določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Splošna uredba o varstvu podatkov ob tem v 86. členu določa še, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Prav tako prvi odstavek 74. člena ZVOP-2 predstavlja pravno podlago, v skladu s katero zavezanci po ZDIJZ posredujejo javnosti osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje podan prevladujoč javni interes v skladu z ZDIJZ. (12) Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja sicer lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon, vendar zakonska podlaga, ki bi prosilcu dopuščala, da se seznani z neanonimiziranimi sodbami, IP ni poznana. V slovenskem pravnem redu namreč ne obstaja zakon, ki bi izrecno določal, da se sodbe sodišč lahko prosilcem posredujejo skupaj z osebnimi podatki, ne glede na določbe ZDIJZ.

(17) Glede na navedeno je IP v nadaljevanju presojal, ali za razkritje osebnih podatkov obstaja pravna podlaga v ZDIJZ.

(18) IP ugotavlja, da se zahteva nanaša na enega od imenovanih nadzornikov družbe ..., katerega podatki o imenu in priimku ter položaju v družbi izhajajo iz Poslovnega registra Slovenije[4]. Njegovo osebno ime tako posledično ni varovan osebni podatek, saj je javno dostopen, v presojanih dokumentih pa se nahaja v povezavi s kandidaturo za nadzornika navedene družbe, na katero je bil nato tudi imenovan, in je zato tudi vpisan v Poslovni register Slovenije. Za razkritje teh podatkov je torej podana zakonska podlaga (Zakon o sodnem registru, Zakon o poslovnem registru Slovenije).

(19) V dokumentih se nahajajo tudi podatki o imenu in priimku predsednika kadrovske komisije in članov kadrovske komisije, ki so javno objavljeni na spletni strani organa, skladno s prvim odstavkom 64. člena ZSDH-1. Glede na to, da zakon določa javno objavo o sestavi kadrovske komisije organa, imena in priimki članov kadrovske komisije prav tako niso varovani osebni podatki.

Podatki o porabi javnih sredstev ali podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca

(20) Pojem »podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca« je odprt pravni pojem, ki ga je v vsakem posameznem primeru treba zapolniti z vsebino. Na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ so praviloma javni tisti podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma funkcionarja, ne pa tudi tisti podatki, ki so s tem povezani zgolj posredno.

(21) Po presoji IP zahtevani osebni podatki, ki se nanašajo na kandidaturo imenovanega za nadzornika družbe …, ne predstavljajo podatkov, ki bi bili neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej, da bi bili kot takšni javni. Posameznik, na katere se zahteva nanaša, namreč ni javni uslužbenec niti javni funkcionar, zato navedena določba, kot podlaga za razkritje varovanih osebnih podatkov, ne pride v poštev. Določba tretjega odstavka 2. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU-1) namreč jasno določa, da javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu.

Test prevladujočega interesa javnosti

(22) Iz določbe drugega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonsko določenih primerih, med katerimi pa ni izjeme varstva osebnih podatkov. Bistvo presoje testa prevladujočega javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi tega testa je treba presoditi tudi, ali je javni interes za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije.

(23) Prava javna razprava o pomembnih temah v javnem interesu je mogoča le, če je javnost podkrepljena z informacijami, ki ji omogočajo dejansko (in ne le navidezno) sodelovanje pri javni razpravi. Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče) je tako sprejelo stališče, da se sodišče v posamični zadevi lahko v tehtanju javnega interesa spusti v oceno o tem, ali bi razkritje informacije »pripomoglo k pravi, vsebinski transparentnosti«.[5] Zgolj prava, vsebinska transparentnost, omogoča javnosti, da sodeluje v razpravah, ki so v širšem javnem interesu. Za informirano javno razpravo o neki zadevi je izjemnega pomena tudi, da javnost razpolaga s točnimi in zanesljivimi informacijami, kar je večkrat poudarilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.[6] Ob tem IP kot relevantno poudarja dejstvo, da je v obravnavanem primeru prosilec novinar. Kot sta IP in sodišče že večkrat poudarila, imajo mediji v družbenem prostoru pomembno vlogo, da kot »javni čuvaji« (»public watchdog«) zbirajo informacije, ki so splošnega pomena, zato, da bi bile te informacije posredovane javnosti zaradi vodenja demokratičnega diskurza. Vloga medijev oziroma novinarjev je, da v okviru pravice do svobode izražanja, vzpostavijo pogoje, ki bodo omogočali čim bolje informirane javne razprave, kar pa se lahko doseže le, če so podatki, s katerimi medij razpolaga, točni. Eden izmed načinov pridobivanja točnih informacij je tudi postopek dostopa do informacij javnega značaja. Da je to dejstvo pomemben element pri izvedbi testa prevladujočega interesa javnosti, izhaja npr. iz sodbe Upravnega sodišča št. IU 1688/2016 z dne 17. 10. 2018 (62. odstavek obrazložitve).

(24) Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu javnega interesa gre za tehtanje, s katerim mora organ pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ -konkretno varovanimi osebnimi podatki. Pri uporabi testa prevladujočega javnega interesa je potrebno presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacij.

(25) Ob ugotovitvi, da je podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je tako IP nadalje presojal, ali je za razkritje zahtevanih podatkov, delno ali v celoti, podan prevladujoč interes javnosti v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, ki omogoča dostop do vseh informacij javnega značaja, če so za to podani pogoji. Gre torej za presojo, ali je interes javnosti za razkritje konkretne izjeme varovanih osebnih podatkov močnejši od interesa, zaradi katerega je informacija zavarovana kot izjema.

(26) Pravni pojem javnega interesa je namreč nedoločen pravni pojem, ki ga je treba vsebinsko napolniti v vsakem konkretnem primeru.[7] Javni interes je abstrakten in splošen. Nedvomno je podan v vseh vrstah situacij, v katerih je izražena potreba po odgovornosti in transparentnosti odločanja, ki sprožajo javno razpravo. Javni interes je močan npr. v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožajo javno ali parlamentarno razpravo in podobno. Test interesa javnosti se uporabi tudi v primerih, ko bi z njegovo pomočjo odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za javnost.[8]

(27) V obravnavanem primeru je nastala kolizija sobivajočih ustavnih pravic, in sicer med pravico do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju: Ustava) in pravico dobiti informacijo javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave). V koliziji dveh enakovrednih pravic (tj. pravic, ki sta ustavnopravno varovani), je potrebna vsebinska omejitev obeh pravic in ne samo ene od njiju.[9] IP je tako moral za popoln preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe uporabiti metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco. Gre za kompromis, ki naj zagotovi, da se obseg varovanja vsake pravice zmanjša le v obsegu, ki je nujno potreben zaradi uveljavitve druge pravice. Presoja, ali izvrševanje ene pravice že prekomerno omejuje izvrševanje druge, terja vrednostno tehtanje pomena obeh pravic in teže posega, v luči vseh okoliščin konkretnega primera.[10] Po določbi tretjega odstavka 15. člena Ustave so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava. Ob tem IP pripominja, da je organ s tem, ko je zavrnil zahtevo prosilca v celoti, zavzel stališče, da bi razkritje zahtevanih podatkov predstavljalo poseg v pravico do varstva osebnih podatkov. Izpodbijana odločba tako pomeni, da je organ imenovanega v celoti zavaroval pred posegom v njegovo ustavno pravico do zasebnosti, medtem ko je prosilcu ne samo omejil, ampak v celoti odvzel ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja.

(28) IP ugotavlja, da prosilec v obravnavani zadevi zahteva podatke v zvezi z imenovanjem posameznika za člana Nadzornega sveta ... oziroma podatke o izpolnjevanju pogojev za nadzornika te družbe. Gre torej za vprašanje »kadrovanja« države, torej za vprašanje, kako strokovno usposobljeno in osebnostno primerno osebo je država postavila za nadzornika družbe, ki je v njeni večinski lasti (86,31020 %). Namen, ki ga mora država pri tovrstnih imenovanjih zasledovati, je namreč, da bi vodstveni kader pripomogel k doseganju boljših poslovnih rezultatov družbe ter posledično k povečanju premoženja Republike Slovenije, poleg tega pa je namen tudi zagotoviti kvalitetno, odgovorno in učinkovito delo. Ob tem pa se v javnosti pogosto zastavlja vprašanje, ali država dejansko zagotavlja strokoven in ustrezen nadzor družbe, ki jo ima v večinski lasti, zato nikakor ni mogoče slediti odločitvi organa, da so vse zahtevane informacije varovani osebni podatki.

(29) Imenovanje članov organov nadzora družb s kapitalsko naložbo države je urejeno v 21. členu ZSDH-1. Slednji med drugim določa, da morajo kandidati za člana nadzornega sveta v družbi s kapitalsko naložbo države izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), in tem zakonom. Zakon tako med drugim določa tudi, da organ ne sme glasovati za kandidate za člane organov nadzora, ki so fizične osebe, in imajo ali so v zadnjih šestih mesecih imele funkcijo v politični stranki, na katero so bile voljene ali imenovane (tretji odstavek 21. člen ZSDH-1). Četrti odstavek pa nadalje določa tudi merila, ki jih morajo izpolnjevati kandidati poleg meril iz ZGD-1, in sicer, med drugim, zavezuje organ, da lahko pri glasovanju o kandidatih za člana nadzornega sveta v družbi s kapitalsko naložbo države glasuje le za kandidate, ki poleg meril, ki jih določa ZGD-1, zadostijo določenim merilom. V skladu s slednjo določbo mora organ pri glasovanju tako upoštevati, da kandidata odlikuje osebna integriteta in poslovna etičnost ter da Komisija za preprečevanje korupcije ni s s pravnomočnim aktom ugotovila kršitev integritete, da njegove izkušnje potrjujeta poslovna uspešnost in ugled, da pozna pravice in obveznosti člana nadzornega sveta, kar dokazujejo s potrdilom o pridobitvi znanja glede pristojnosti, odgovornosti in delovanja nadzornih svetov, da je pri svojem delu in odločanju sposoben upoštevati predvsem dolgoročni interes družbe ter temu podrediti morebitne drugačne osebne ali posamične interese, da ni v morebitnem nasprotju interesov Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZintPK).

(30) Skladnost kandidatov z merili se zagotavlja s postopkom, ki ga sestavljata akreditacija in nominacija, za katero je pristojna kadrovska komisija organa, natančneje pa sta določena v politiki opravljanja naložb, opredeljeni v 31. členu ZSDH-1 (peti odstavek). SDH mora sicer redno preverjati izpolnjevanje meril in kriterijev članov nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo države iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 21. člena in v primeru ugotovitve njihovega neizpolnjevanja takoj začeti postopke za odpoklic člana nadzornega sveta (sedmi odstavek 21. člena ZSDH-1).

(31) Presojo potencialnih kandidatov pa ureja tudi Pravilnik o presoji potencialnih kandidatov za člane organov nadzora in vodenja družb s kapitalsko naložbo države (v nadaljevanju: Pravilnik), ki je javno dostopen na spletnih straneh organa.[11] Skladno s 4. členom Pravilnika se pogoji za akreditacijo potencialnih kandidatov delijo na zakonske pogoje in dodatne pogoje. Zakonske pogoje določa v 7. členu Pravilnika in so sicer določeni v ZGD-1, ZSDH-1 in ZintPK. Kot že navedeno predhodno, je eden od zakonskih pogojev ta, da kandidat nima oziroma v zadnjih šestih mesecih ni imel funkcije v politični stranki, na katero je bil voljen ali imenovan. Eden izmed dodatnih pogojev, ki ga določa Pravilnik, so izkušnje korporativnega upravljanja. Pravilnik tako v 10. členu med drugič določa, da izkušnje korporativnega upravljanja obsegajo tudi nadzorstvene izkušnje, ki se pridobijo s funkcijami v nadzornih svetih, s funkcijami v komisijah nadzornega sveta ali neizvršnimi funkcijami v upravnih odborih gospodarskih družb. Kot dodaten pogoj pa 12. člen Pravilna določa še pogoj osebne integritete. Kadrovska komisija tako v okviru akreditacijskega postopka glede na informacije, pridobljene s strani kandidata, glede na javno dostopne informacije in glede na nejavne informacije, s katerimi razpolaga organ oziroma kadrovska komisija, za vsakega kandidata oceni, ali je z vidika osebne integritete primeren ali ne.

(32) Upoštevaje navedeno je tako po mnenju IP pri imenovanju nadzornikov družbe, ki je v 86 % državni lasti, temeljnega pomena zagotavljanje preglednosti dela pristojnih organov in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega ali arbitrarnega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela. Problematika s tega področja se vsekakor dotika širše javnosti, saj je politika kadrovanja v takšnih družbah nedvomno v javnem interesu. Le s transparentnim, preglednim in strokovno utemeljenim kadrovanjem, s tem, ko je javnost seznanjena z izpolnjevanjem pogojev in meril za zasedbo navedenih položajev, je mogoče pridobiti zaupanje javnosti (v imenu katere organ in država pravzaprav sploh delujeta) v pravilne in zakonite odločitve. Šele konkretne informacije pripomorejo k temu, da lahko javnost razume posledice sprejetih odločitev, oziroma izrazi morebitne (relevantne) pomisleke glede takih odločitev.

(33) V zvezi z navedenim IP izpostavlja tudi, da je bilo vprašanje izpolnjevanja enega od pogojev za imenovanje konkretnega posameznika za nadzornika v družbi …, izpostavljeno tudi v javni razpravi, in sicer ravno glede vprašanja, ali ima oziroma, ali je v zadnjih šestih mesecih imel funkcijo v politični stranki.[12] IP zato ugotavlja, da bi razkritje zahtevanih podatkov v zvezi z vprašanjem izpolnjevanja tega pogoja zagotovo imelo pomemben prispevek k javni razpravi o omenjeni temi. Pri tem bi javna korist od obveščenosti upravičila poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov, oziroma širše zasebnosti, ker bi koristi razkritja presegle težo posega v slednjo pravico. Ob tem pa IP dodaja še, da je v javnosti ni bilo izpostavljeno le vprašanje izpolnjevanja tega pogoja, ampak tudi samo dejstvo imenovanja dveh novih nadzornikov družbe …..[13] Slednje namreč dodatno potrjuje ugotovitve IP, da gre za položaje, ki jih javnost prepozna kot pomembne.

(34) Gre torej za posameznika, ki zaseda ene najpomembnejših položajev v družbi, ki je v 86 % lasti države, in torej sodeluje pri nadzoru upravljanja s kapitalom, ki je v lasti vseh državljanov. Glede na to gre vsekakor za osebo, ki je  za slovensko javnost, prav zaradi svojega položaja, pomembna in bi jo v tem kontekstu morali opredeliti kot relativno javno osebo. Nadzorniki namreč spremljajo redno poslovanja družbe …, obravnavajo mesečna in kvartalna poročila o poslovanju družbe in skupine, spremljajo realizacijo poslovnega načrta in ključnih finančnih kazalnikov poslovanja, spremljajo likvidnosti, zadolženosti in finančnega položaja družbe ter skupine, obravnavajo finančne učinke strateških in investicijskih projektov, spremljajo poslovanja odvisnih družb, obravnavajo letna poročila, potrjuje in spremljajo investicije, dajejo soglasja k sklenitvi pogodbenih razmerij z izbranim izvajalcem, k podaljšanju kreditnih linij in k posojilnim pogodbam, obravnavajo pogodbe z zunanjimi revizorji za revidiranje računovodskih izkazov in poročila o trajnosti, o zunanjem izvajanju notranje revizijskih pregledov, o odstopih in imenovanjih, pogodbe o zaposlitvi, ….[14] Njihove naloge so torej pri nadzoru nad poslovanjem družbe izrednega pomena, zato je tudi izbor samih nadzornikov izrednega pomena, tako z vidika postopanja in odločanja kadrovske komisije organa, kot tudi usposobljenosti in integriteta izbranega kandidata.

(35) Odločitve nadzornikov nedvomno vplivajo na delovanje družbe v 86 % lasti države, na njeno uspešnost in učinkovitost. V obravnavanem primeru tako po oceni IP nadzorniki družbe, ki je v 86 % lasti države, nedvomno sodijo med relativne javne osebnosti, kar pomeni, da lahko utemeljeno pričakujejo, da je njegova zasebnost zmanjšana v delu, ki je povezan z zasedbo položaja v državni družbi, v obravnavanem primeru predvsem z izpolnjevanjem pogojev za zasedbo omenjenega položaja. Zaradi trenutnih negotovih razmer v svetu (razmere na energetskih trgih, nestabilne razmere na bližnjem vzhodu, …) je gospodarstvo izpostavljeno visokim tveganjem, na katera niso imuna niti podjetja v državni lasti, zato so v tem obdobju še posebej pomembni strokovnost, izkušnje in ne nazadnje tudi integriteta ljudi, ki vodijo tovrstne družbe, da bi omogočili njihovo kakovostno upravljanje. Prav tako je pomembna nadzorna funkcija ZDIJZ, torej nadzor nad tem, da organ pri kadrovanju dosledno upošteva vsa zakonska določila, ki so mu bila v kadrovskih postopkih dodeljena. Javnost ima torej pravico preveriti, ali so bile določbe ZSDH-1 in Pravilnika dosledno in pravilno upoštevana, saj je postopek kadrovanja na navedene položaje izjemno natančno opredeljen in terja posledično višjo stopnjo transparentnosti. Prav zato se mora v obravnavanem primeru pravica do varstva osebnih podatkov posameznika, ki takšen položaj zaseda, v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za imenovanje, umakniti javnemu interesu, ki v tem primeru prevlada.

(36) V obravnavanem primeru bi prepoved razkritja osebnih podatkov, ki se nanašajo na pogoje za zasedbo položaja nadzornika družbe … (in ki jih je IP podrobno opredelil že zgoraj), onemogočala nadzor javnosti nad tako občutljivim področjem, kot je imenovanje posameznikov na najvišje položaje v družbah z večinskim državnim deležem. Odprtost podatkov glede izpolnjevanja pogojev za imenovanje po mnenju IP vsekakor pripomorejo zlasti k večji odgovornosti države do državljanov in do transparentne politike, ki jo država izvaja na področju kadrovanja v državnih družbah.

(37) Da gre za pomembno družbeno vprašanje, kaže tudi dejstvo, da je kandidacijske postopke organa za imenovanje članov nadzornih svetov družb v upravljanju med 2020 in 2024 revidiralo Računsko sodišče Republike Slovenije, o čemer so mediji tudi poročali.[15]

(38) IP zato ocenjuje, da javni interes za razkritje zahtevanih podatkov iz postopka izbire nadzornikov in, iz katerih izhaja izpolnjevanje pogojev za konkretnega kandidata, nedvomno pretehta nad njegovim interesom za omejitev dostopa do zahtevanih podatkov. IP ponovno poudarja, da ima javnost upravičen interes izvedeti, na kakšen način država izvaja politiko na področju kadrovanja v družbah v večinski državni lasti, in katere kvalitete, znanja in izkušnje država, preko nadzornega sveta družbe, šteje kot odločilne pri izbiri za zasedbo najbolj odgovornih položajev.

(39) IP je pri svoji odločitvi o dostopu do posameznih dokumentov upošteval, da odgovori na ta vprašanja izhajajo iz istih dokumentov, tako npr. pri vprašanjih pod točkami 3), 4) in 5) zahteve. Pri odločitvi glede prvega vprašanja, ki se nanaša na funkcije, ki naj bi jih imenovani navedel v dokumentaciji, ki jo je predložil organu v postopku akreditacije, pa je IP upošteval podatke, ki ji je kandidat predložil in se ne nanašajo na delovna mesta.

(40) Podobno odločitev je IP sprejel tudi v odločbi št. 090-576/2025/7 z dne 4. 3. 2026, s katero je odločil o zahtevi prosilke za posredovanje dokumentov glede imenovanja direktorja in nadzornikov novoustanovljene družbe v lasti države DOVOS, d.o.o., ki jo je prosilka naslovila na organ. IP pa ob tem izpostavlja še odločitev v postopku imenovanja generalnega direktorja Pošte Slovenije, ki je sicer družba v 100% lasti Republike Slovenije (odločba IP št. 090-170/2022/9 z dne 30. 6. 2022), njegovo odločitev pa je potrdilo tudi Upravno sodišče, in sicer s sodbo opr. št. II U 255/2022-21 z dne 7. 2. 2023. Sodišče je v citirani sodbi (št. 26) prav tako navedlo, da je javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov iz postopka izbire kandidata za delovno mesto generalnega direktorja organa, iz katerih izhaja izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil imenovan izbrani kandidat, nedvomno pretehta nad interesom konkretnih posameznikov za omejitev dostopa do zahtevanih dokumentov.

(41) IP torej zaključuje, da predstavljajo zahtevani podatki o imenovanem kandidatu pogoje in merila za njegovo izbiro, saj so v tem svojstvu tudi navedeni v sami pisni obrazložitve ocene kandidata s strani kadrovske komisije (v nominacijskem poročilu in njegovi dopolnitvi), Zapisniku in vlogi, posledično pa gre za podatke, za katere je podan javni interes za njihovo razkritje. IP je zato odločil, da je organ dolžan posredovati prosilcu zahtevane podatke, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(42) IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja drugih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ, niti jih ni uveljavljal organ.

(43) IP še pojasnjuje, da na podlagi vsega navedenega in upoštevajoč določbo a26.a člen ZDIJZ, … ni vabil k priglasitvi stranske udeležbe, saj podatki, katerih razkritje je naložil IP s to odločbo, predstavljajo podatke v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za imenovanje kandidata za nadzornika družbe … (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), in so tako že z zakonom določeni kot javni.

Delni dostop

(44) Institut delnega dostopa ureja ZDIJZ v 7. členu ZDIJZ, ko določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba) pa nadalje natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

(45) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe, do zahtevanih podatkov, mogoč, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Sklepno

(46) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca v delu vprašanj pod točkami 1), 3), 4), 5) in 6), na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem zahtevana odgovora na vprašanji pod točko 2) ne izhajata iz dokumentov, je pritožbo prosilca, na podlagi sedmega odstavka 11. člena ZMed-1 in prvega odstavka 246. člena ZUP, zavrgel, kot to izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

(47) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(48) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe in sklepa, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. odločbe IP št. 090-210/2014 z dne 21. 4. 2015, 090-207/2015 z dne 23. 9. 2015, 090-295/2015 z dne 3. 1. 2015, 090-306/2015 z dne 3. 4. 2016, 090-302/2015 z dne 3. 4. 2015, 090-25/2016 z dne 17. 4. 2016, 090-173/2016 z dne 20. 10. 2016, 090-247/2016 z dne 13. 12. 2016, 090-290/2016 z dne 19. 3. 2017, 090-32/2017 z dne 14. 4. 2017, 090-108/2017 z dne 20. 6. 2017, 090-250/2017 z dne 23. 11. 2017, 090-206/2017 z dne 27. 11. 2017, 090-158/2017 z dne 20. 12. 2017, 090-105/2018 z dne 2. 9. 2018, 090-219/2019 z dne 21. 10. 2019, 090-172/2020 z dne 9. 12. 2020, 090-293/2020 z dne 13. 1. 2021, 090-301/2020 z dne 28. 1. 2021, 090-259/2021 z dne 28. 9. 2021, 090-191/2023 z dne 11. 9. 2023, 090-278/2023 z dne 18. 9. 2023, 090-251/2023 z dne 5. 10. 2023 in 090-336/2023 z dne 15. 12. 2023.

[2] Npr. sodbe Upravnega sodišča opr. št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, I U 676/2016-18 z dne 28. 11. 2018, I U 1126/2017-68 z dne 13. 2. 2019, I U 1123/2017-13 z dne 5. 7. 2019, I U 1125/2017 z dne 3. 10. 2017 in I U 2856/2017-38 z dne 17. 2. 2021 ter sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 1126/2006 z dne 12. 9. 2007.

[3] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[4] Agencija RS za javnopravne evidence in storitve.

[5] Odločbi Ustavnega sodišča U-I-201/14-14 in št. U-I-202/14-13 z dne 19. 2. 2015.

[6] Odločitev ESČP v zadevi Guseva v. Bulgaria (odst. 37 in 53) in v zadevi Társaság a Szabadságjogokért v. Hungary (odst. 27).

[7] Npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 74/2021 z dne 7. 6. 2024, št. I U 1828/2019 z dne 9. 5. 2022, št. I U 1520/2016 z dne 3. 7. 2019, št. I U 1951/2017-21 z dne 9. 10. 2019, idr..

[8] Npr. sodba Upravnega sodišča št. IV U 103/2023-26 z dne 15. 11. 2024.

[9] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča, št. Up-406/05 z dne 12. 4. 2007.

[10] Tako Vrhovno sodišče v sodbi št. II Ips 23/2019 z dne 23. 1. 2020, povzeto po J. Zobec, Praktična konkordanca v ustavnosodni presoji, Pravosodni bilten, št. 2/2011, str. 13.

[11]…

[12] …

[13] …

[14] …

[15] …

.