dekorativna slika

prosilec - Slovenske železnice potniški promet d.o.o.

+ -
Datum: 26.09.2023
Številka: 090-245/2023
Kategorije: Ponovna uporaba

 

Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilec je v zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja, zahteval podatke o kompozicijah vseh aktivnih vlakov za tekoči dan. Organ je zahtevo za ponovno uporabo zavrnil, ker ne razpolaga s podatkom o vlakih, ki še niso aktivni, za aktivne vlake pa zato ker ne razpolaga z vmesnikom za aplikacijsko programiranje. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ ne beleži podatka o kompozicijah vlakov, ampak o garniturah vlakov in te so le delno označene na način kot je zahteval prosilec. Prav tako je bilo ugotovljeno, da organ podatkov za tekoči dan za vlake, ki še niso aktivni ne vodi v informacijskem sistemu. V zvezi s podatki o aktivnih vlakih za tekoči dan, ki jih organ vodi v informacijskem sistemu je IP ugotovil, da jih organ vodi v zaprtem sistemu in da z API vmesnikom za dostop do njih ne razpolaga, zato 10. č člena ZDIJZ ni mogoče uporabiti. Tudi ob uporabi 10. č člena ZDIJZ pa pogoji iz drugega odstavka navedenega člena niso izpolnjeni. V smislu četrtega odstavka 5. člena ZDIJZ bi izdelava API vmesnika za organ pomenila nesorazmeren napor izven preprostega postopka.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-245/2023/5

Datum:  26. 9. 2023


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 23. 7. 2023, zoper odločbo št. 108-2/2022-61, signatura 170.0 z dne 19. 7. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), družbe Slovenske železnice - Potniški promet, družba za opravljanje prevoza potnikov v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi ponovne uporabe informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.     Pritožba prosilca z dne 12. 6. 2023 zoper odločbo družbe Slovenske železnice - Potniški promet, družba za opravljanje prevoza potnikov v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d.o.o., št. 108-2/2022-61, signatura 170.0 z dne 19. 7. 2023 se zavrne.

 

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

(1) Prosilec je dne 21. 6. 2023 na organ naslovil zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katero je zahteval podatke o kompozicijah vseh aktivnih vlakov za tekoči dan. Pri tem je navedel, da se izraz »kompozicija« nanaša na seznam UIC identifikatorjev fizičnih vagonov oziroma členov, ki sestavljajo določeni fizični vlak (skrajšane UIC številke so tudi spremenljivke, npr. »312-001+316-001+312-002«, »vlak« pa se v tem primeru uporablja v smislu vožnje iz voznega reda (npr. »vlak ICS 11«). Primer takega podatka za en vlak: »na dan 1. 6. 2023 vlak (ICS) 11 vozi v kompoziciji 310-003+316-002+310-004«. Pod način dostopa je prosilec navedel, da želi samostojen dostop do ažurnih dinamičnih informacij preko vmesnika za aplikacijsko programiranje (API) na podlagi 10. č člena ZDIJZ. Želeni format je JSON, a sama oblika zapisa, ki ga API vrača, ni pomembna, dokler je računalniško berljiva. Pod način ponovne uporabe je navedel integracijo podatkov in na podlagi njih ugotovljenih informacij v aplikacijah vlak.si, brezavta.si in sorodnih, hramba, analiza in objava zgodovinskih podatkov na spletu. Pod namen ponovne uporabe je prosilec navedel, da gre za informiranje potnikov, uporabnikov aplikacije, o vozilu, načrtovanem oziroma aktivnem na določeni vožnji (slika vlaka te vrste, število sedežev, možnost priklopa na elektriko in Wi-Fi, grafični prikaz kompozicije…), detekcija vlaka, na katerem se nahaja uporabnik aplikacije, in prikaz informacij na podlagi tega, informativni prikaz verjetne kompozicije na podlagi zgodovinskih podatkov poleg voznega reda. Ob tem je v zahtevi podal pojasnilo, da glede zanesljivosti informacij razume, da lahko zaradi različnih izrednih situacij prihaja do odstopanja prejetih podatkov od realnega stanja in da je podatke pripravljen sprejeti kljub temu. Glede tehnične zmožnosti je prosilec navedel, da se zaveda, da se podatki, do katerih želi dostop, najverjetneje nahajajo znotraj varnostno kritičnega izoliranega računalniškega omrežja in da to v splošnem pomeni, da njihov prenos na splet ni enostaven. Glede obravnavanega primera pa poudarja, da so podatki že bili dostopni na spletni storitvi, ki je poganjala staro različico uradne mobilne aplikacije SŽ (vmesnik Vlaki_garnitura na naslovu http://91.209.49.139/webse/se.asmx, zdaj nedostopen). Prav tako prosilec ve, da na strežniku ICE že obstaja programski vmesnik, ki posreduje točno te podatke v obliki JSON: https://ice.slo-zeleznice.si/cool-ice/default.asp?Category=E-Zamude&Service=vlakiPVAGall_ds. Dostop do zgornjega naslova bo izven določenih delov internega omrežja SŽ vrnil le napako 403, kar pomeni, da vmesnik je dostopen od zunaj, le da je konfiguriran, da teh podatkov zunanjim uporabnikom ne posreduje. Prosilec prilaga zaslonsko sliko izseka podatkov, ki jih vrne vmesnik uporabniku z ustreznim dostopom. Na istem spletnem strežniku se že nahajajo drugi podatki, ki so dostopni javnosti (npr. predpisi v tovornem prometu), zato je rekonfiguracija posameznih vmesnikov, da delijo podatke navzven, očitno možna. Glede zaupnosti informacij je prosilec navedel, da UIC številke vagonov in številka vlaka, v sklopu katerega vozijo, so napisani na strani vagonov in jih lahko prebere vsak. Prav tako pa na spletu obstajajo podatkovne zbirke, ki tovrstne podatke zbirajo na način »crowdsourcinga« (npr. wagonWEB). Neposredno deljenje tovrstnih podatkov preko javno dostopnega spletnega vmesnika je tudi pogosto v tujini (npr. nizozemski NS, avstrijski OBB, hrvaški HŽPP). Primerljive so tudi z registrskimi številkami avtobusov, ki jih mnogi prevozniki v cestnem prometu delijo skozi javne API-je (Marprom, LPP).

 

(2) Organ je dne 19. 7. 2023 izdal odločbo št. 108-2/2022-61, signatura 170.0, s katero je zahtevo prosilca za ponovno uporabo informacij javnega značaja, in sicer podatkov o kompozicijah vseh aktivnih vlakov za tekoči dan zavrnil. V obrazložitvi odločbe je navedel, da je glede na vsebino zahteve organ pristojen za njeno reševanje, zato v skladu z ZDIJZ tudi odloča o zahtevi s predmetno odločbo. Organ ima v okviru opravljanja obvezne gospodarske javne službe status organa iz prvega člena ZDIJZ. Organ je ugotovil, da se zahteva nanaša na njegovo delovno področje, saj prosilec zahteva podatke o kompozicijah vseh aktivnih vlakov za tekoči dan. V okviru izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu, mora organ zagotavljati tudi vozni park, na kar se zahteva tudi nanaša. Izpolnjen je tudi kriterij materializirane oblike, saj informacija obstaja v obliki, ki omogoča priklic. V skladu z ZDIJZ ponovna uporaba informacij javnega značaj pomeni uporabo informacij s strani fizičnih in pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Organ izhaja iz zahteve, da želi prosilec zahtevane podatke integrirati in jih prikazati v različnih aplikacijah za informiranje potnikov, uporabnikov teh aplikacij. Ob tem organ opozarja, da v sklopu opravljanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v železniškem prometu opravlja tudi nalogo informiranja potnikov in uporabnikov železniškega prometa. V želji izboljšanja uporabnikove izkušnje in zadostiti zahtevam zakonodaje (tako evropske kot slovenske), organ vedno znova nadgrajuje svoje aplikacije, dodaja nabor informacij ter nadgrajuje tudi način podajanja informacij. Prosilec zahteva ponovno uporabo dinamičnih podatkov. Dinamični podatki so podatki v digitalni obliki, ki se pogosto ali v realnem času posodabljajo, zlasti zaradi svoje spremenljivosti ali hitre zastarelosti. Kompozicije vlakov so dinamični podatek, kompozicije vlakov se spreminjajo zaradi izrednih dogodkov, ovir v prometu, vzdrževalnih del na javni železniški infrastrukturi, posledično tudi nadomestnih prevozov in jih organ hrani v digitalni obliki. ZDIJZ v prvem odstavku 10. č člena določa, da organ, ki pri izvajanju javnih nalog ustvarja ali pridobiva dinamične podatke, omogoči ponovno uporabo takoj po tem, ko jih zbere preko ustreznih vmesnikov za aplikacijsko programiranje. Nadalje se organ sklicuje na drugi odstavek navedenega člena, ki določa, da kadar bi dajanje dinamičnih podatkov na voljo za ponovno uporabo, kot je določeno v prejšnjem odstavku, presegalo finančne in tehnične zmogljivosti organa, kar bi imelo za posledico nesorazmeren vpliv na finančne, tehnične ali kadrovske vire organa, se podatki dajo na voljo za ponovno uporabo v časovnem okviru ali z začasnimi tehničnimi omejitvami, ki neupravičeno ne ovirajo izkoriščanja njihovega gospodarskega in družbenega potenciala. Ob tem organ pojasnjuje, da zahtevane podatke o kompozicijah aktivnih vlakov organ upravlja v okviru aplikacije Upravljanje potniškega prometa (v nadaljevanju UPP) in deluje v zaprtem sistemu. Slednje pomeni, da posredovanje zahtevanih podatkov na način, ki ga zahteva prosilec, v tem trenutku ni mogoče. Sistem UPP je zasnovan tako, da poda informacijo o sestavi/kompoziciji vlaka s trenutkom aktivacije vlaka (v trenutku, ko se garnitura priklopi na lokomotivo (kadar govorimo o vlakih, ki vozijo v vagonski sestavi) – običajno le nekaj minut pred začetkom vožnje) in vse do trenutka, ko vlak vožnjo konča. Podatki o kompozicijah vlakov so torej na voljo šele ob aktivaciji vlaka, niso na voljo podatki o kompozicijah še neaktivnih vlakov za tekoči dan. Organ je za vzpostavitev in vzdrževanje aplikacije UPP sklenil pogodbo, saj ne razpolaga z ustreznim tehničnim znanjem in kadrom. Prav tako ne more samostojno izvesti potrebnega programa oziroma aplikativnega vmesnika, ki bi omogočal samostojni dostop do zahtevanih ažurnih podatkov o kompozicijah aktivnih vlakov na tekoči dan, kot to zahteva prosilec. Organ bi bil primoran za ugoditev zahtevi prosilca poiskati ustrezno zunanjo pomoč, oziroma znanje in nenazadnje poiskati tudi dodatna finančna sredstva. Po mnenju organa ponovna uporaba izhaja iz predpostavke, da organi podatke zbirajo in pripravljajo v okviru izvajanja javnih nalog in jih ne pridobivajo za potrebe prosilcev po ZDIJZ, jim dodatni stroški ne smejo nastati.

 

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo 23. 7. 2023 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se organ ni opredelil do dejstev, ki jih je navedel prosilec v svoji zahtevi pod pojasnili, in sicer da so podatki iz »zaprtega sistema« organa že bili na voljo za dostop »od zunaj«, in sicer na spletni storitvi »WebSE«, pri tem prosilec dodaja, da je bilo to na voljo v stari različici mobilne aplikacije »Grem z vlakom«. Ta vmesnik je bil v široki uporabi v neuradnih aplikacijah in programskih knjižnicah, konec leta 2022 pa je bil dostop do podatkov o kompozicijah (vmesnik Vlaki_garnitura) izklopljen. Organ se mora opredeliti do dejstva, da je tehnična zmožnost posredovanja podatkov v splet očitno obstajala in glede na to, da je preostanek vmesnika še vedno na voljo, očitno še vedno obstaja. Prav tako se organ ni opredelil do dejstva, da so podatki že na voljo preko vmesnika na strežniku BISD/ICE, ki je ravno namenjen varnemu servisiranju podatkov v svetovni splet (tako npr. servira tarifno transportna obvestila, (na spletni strani https://ice.slo-zeleznice.si/cool-ice/default.asp?Category=E-Zamude&Service=vlakiPVAGall_ds). Organ prav tako v odločbi navaja, da zahtevani podatki niso na voljo za tekoči dan, le za »aktivne« vlake. Pri tem prosilec prosi za pojasnilo, kako sta lahko oba omenjena vmesnika vračala podatke za cel tekoči dan, če iz razlogov organa izhaja, da takšni podatki sploh ne obstajajo. V primeru, da organ dokaže, da podatki za celoten tekoči dan ne obstajajo, je za prosilca sprejemljivo, da se mu omogoči dostop do le tistih, ki obstajajo, torej za trenutno »aktivne« vlake. V zvezi z navedbo iz izpodbijane odločbe o pomanjkanju strokovnega kadra, prosilec navaja, da morda pri organu res nimajo zaposlenega strokovnjaka s področja informatike, je pa teh strokovnjakov mnogo v Sektorju za informatiko in nove tehnologije (del SŽ, d. o. o.), ki za organ in druge odvisne družbe upravlja z informacijskimi sistemi. Opredelitev pošiljanja enostavne zahteve na SINT, ki je vse omenjene sisteme postavil in jih vzdržuje, kot iskanje »zunanje pomoči«, se prosilcu ne zdi pravilna in dvomi, da bi iz takšne zahteve nastali nesorazmerni stroški, ki so pogoj za uporabo drugega odstavka 10. č člena ZDIJZ. Ker organ ni podal strokovne ocene obsega dela, potrebnega za ugoditev zahtevi ter stroškov, ki bi pri tem nastali, jo podaja prosilec v pritožbi in pričakuje, da se organ do nje opredeli. Meni, da obstaja več možnih pristopov za posredovanje podatkov, ki jih v pritožbi tudi opiše.

 

(4) Organ je pritožbo prosilca preveril in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, jo je odstopil v reševanje IP, z dopisom z dne 8. 8. 2023.

 

(5) Po prejemu pritožbe je IP v pritožbenem postopku organ dne 31. 8. 2023 pozval na dostavo dokumentacije in podajo pojasnil. Organ je dne 11. 9. 2023 poslal dopis št. 108-2/2022-70 z dne 7. 9. 2023, v katerem je navedel, da organ z informacijami razpolaga v okviru aplikacije Upravljanje potniškega prometa. V aplikaciji se zahtevana informacija o sestavi/kompoziciji vlaka pojavi s trenutkom aktivacije vlaka (v trenutku, ko se garnitura priklopi na lokomotivo – običajno le nekaj minut pred začetkom vožnje). Aplikacija UPP torej ne spremlja aktivnega plana sestave potniških vlakov, ampak so podatki o sestavi na voljo le nekaj minut pred dejanskim odhodom vlaka iz odhodne postaje. Organ pred tem trenutkom z zahtevanim podatkom v takšni obliki ne razpolaga. V Uredbi (EU) 2021/782 Evropskega parlamenta in sveta z dne 29. aprila 2021 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu je določen minimalen obseg informacij, ki jih morajo zagotoviti prevozniki v železniškem prometu in prodajalci vozovnic. Med naborom informacij ni informacije o kompozicijah vlakov za tekoči dan. Zaradi lažjega operativnega dela organ s to informacijo razpolaga, vendar ni namenjena zunanji uporabi. Podatek kot tak po mnenju organa ni uporaben, saj ne gre za GPS sistem in se zato postavlja vprašanje točnosti samih podatkov. V primeru različnih izrednih dogodkov in situacij (npr. naleta, iztirjenja, zamud, itd.) prihaja v zadnjem trenutku do menjav garnitur, včasih na delni relaciji tudi nadomestni avtobusni prevozi ter na drugi strani dogodka ponovno drugačna sestava vlaka. Posledično prikazan podatek o sestavi/kompoziciji vlaka ni pravilen oziroma bo prihajalo do odstopanja med prejetim podatkom in realnim stanjem, na kar opozarja že prosilec. Organ zato ne more jamčiti za točnost teh podatkov. Po mnenju organa bi takšna izmenjava podatkov prinesla več škode kot koristi, saj bi povzročila dodatno zmedo in nejevoljo med potniki. In povečanje klicev oziroma pritožb v kontaktnem centru organa. Glede pritožbenih navedb prosilca o tem, da so bili podatki o aktivnih vlakih v preteklosti že na voljo za dostop »od zunaj« na spletni strani WebSE, organ navaja, da tudi prosilec pritrjuje, da gre za staro aplikacijo, ki je bila pred leti razvita s strani enega samega razvijalca, ki ni več zaposlen v SŽ, d. o. o. Prav tako aplikacija ni več aktualna (ne obstaja več), saj je bila nadomeščena z drugo rešitvijo. Ker v okviru predmetne zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja ta možnost ni več aktualna, se organ v izpodbijani odločbi do tega dejstva tudi ni opredelil. Poleg tega so bili vsi zunanji dostopi do podatkov preko povezave, ki jo navaja prosilec, narejeni brez vednosti in soglasja organa. Navedba, da obstaja programski vmesnik na strežniku BIS/ICE, ki posreduje zahtevane podatke v obliki JSON, drži, vendar ni dostopen javnosti. Glede tehničnih zmožnosti iz pritožbenih navedb prosilca organ poudarja, da so podane ocene glede zahtevnosti implementacije splošnega dostopa do sicer internega podatkovnega vmesnika zelo laične. Skupina Slovenskih železnic posveča veliko pozornost informacijski varnosti, nenazadnje spada v sektor kritične infrastrukture in jo zavezuje tako slovenska kot evropska zakonodaja. Vsaka zahteva za dostop preko požarnega zidu (firewall) organa se obravnava individualno. Za vsak posamezen primer se v sodelovanju služb Sektorja za informatiko in nove tehnologije izbere najbolj primeren pristop. Za objavo storitve v splet je treba narediti spremembo konfiguracije, kar je treba načrtovati, implementirati, stestirati in verificirati. Zaradi vsega naštetega organ težko poda oceno, koliko časa in dela bi bilo treba za omogočanje dostopa javnosti do zahtevanih informacij. Organ vsekakor ne razpolaga s kadrom, ki bi imel ustrezno tehnično znanje na tem področju. Tudi posebnih temu namenjenih sredstev družba nima. Organ poudarja, da res deluje v okviru družb v skupini Slovenskih železnic, katerih obvladujoča družba je družba SŽ, d. o. o., del slednje je tudi Sektor za informatiko in nove tehnologije, ki je vzpostavil in tudi vzdržuje aplikacijo UPP. Organ je samostojna pravna oseba in kot taka deluje samostojno in tako tudi nastopa na trgu, sprejema lastne poslovne odločitve in za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Prav tako je izvajalka obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu in kot prejemnica nadomestil stroškov s tem podvržena strožjemu sistemu kontrol. Družbi sodelujeta na podlagi sporazuma o medsebojnem sodelovanju za izvajanje storitev med SŽ-Potniški promet, d. o. o. in SŽ, d. o. o., kjer so dogovorjeni osnovni pogoji poslovanja pri izvajanju storitev. Na podlagi te pogodbe se mesečno izstavljajo računi. Organ prilaga več računov, iz katerih je razvidno, da velik del stroškov zapade prav na področje informatike. Za razjasnitev dejanskega stanja zadeve je IP na podlagi 11. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), izvedel ogled brez prisotnosti strank v pravni teoriji poznanega kot ogled in camera.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

(7) V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ pristojen, da v skladu z ZDIJZ odloča o zahtevi prosilca, saj mora v okviru izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu zagotavljati tudi vozni park, na kar se zahteva tudi nanaša. Sporno pa je, ali organ z zahtevanimi podatki razpolaga, ali bi bil organ dolžan v skladu z določbo 10. č člena ali določbo 5. člena ZDIJZ prosilcu omogočiti ponovno uporabo zahtevanih podatkov.

 

(8) Predmet zahteve prosilca je informacija o kompozicijah vseh aktivnih vlakov za tekoči dan. Pri tem je prosilec navedel, na kakšen način razume izraz »kompozicija«, in sicer je ta podatek želel v obliki seznama UIC identifikatorjev fizičnih vagonov oziroma členov, ki sestavljajo določeni fizični vlak. Vlak pa razume z oznako, kot izhaja iz voznega reda. V izpodbijani odločbi je organ navedel, da so podatki o kompozicijah vlakov na voljo šele ob aktivaciji vlaka, niso pa na voljo podatki o kompozicijah še neaktivnih vlakov za tekoči dan, zato podatka za tekoči dan do aktivacije vlaka nima. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da številke kompozicije organ označuje s številkami garnitur. Vsako vozilo, vsak del vozila, ima svojo UIC številko. Lokomotiva ima eno UIC številko, ostala vozila druge številke. V sistemu Upravljanja potniškega prometa (UPP) organ uporablja svojo številko, ki ni enaka oznaki UIC številke. Prav tako ne označuje vseh vagonov, ampak v sistem označi le prvo pogonsko vozilo, glede ostalih členov garniture pa organ ne vodi tudi številke ostalih vozil, ki so del garnitur. Organ ima svoje številčenje glede preostalih členov. Organ vodi garniture v 6 mestnih številkah in ne v UIC številki, ki bi bila 12 mestna. Organu 6 mestna številka pove, da ve, za katero garnituro gre. Na ogledu in camera je IP vpogledal v dispečerskem centru organa, na kakšen način se garniture beležijo v UPP. Ugotovljeno je bilo, da se v sistemu ne beležijo celotne UIC številke, ampak le del UIC številke pogonskega vozila. Če sta v garnituri dve pogonski vozili, se zabeleži dela njunih številk, ne pa celotne UIC številke in tudi ne številke ostalih vozil (vagonov), ki so del garniture. O tem se je prepričal IP z ogledom dejanskih vozil na železniški postaji in primerjave številk iz vozil s številkami garniture, ki jo vodi organ v sistemu.

 

(9) Na ogledu in camera je organ glede tega, na kakšen način v UPP zabeleži podatek o kompoziciji aktivnega vlaka, pojasnil, da se to v sistem vnese s pomočjo več deležnikov. Ko se določena vlakovna garnitura določi, da gre na pot, nekaj minut pred odhodom, se vnese številka vlaka iz voznega red in številka garniture. Poleg tega se označi tudi številka strojevodje. To izvede dispečer. V naslednji fazi podatke vnaša Infrastruktura, oziroma prometnik, ko vozilo zapušča postajo. V to je vključeno več družb in več njihovih zaposlenih: infrastruktura, storitev,…Podatek organ beleži zaradi operativnih razlogov. Ti podatki se shranijo v sistem UPP. Na ogledu in camera je bilo iz UPP sistema, kamor je vpogledal IP, razvidno, da dispečer vnese posamezno garnituro v sistem, ko je ta pripravljena, da gre na pot. Navedene podatke dispečer prejme v tabelah v fizični obliki za tekoči dan. Na ogledu in camera je IP ugotovil, da ker posamezna številka garnitur, ki je bila predvidena za tekoči dan, t. j. je bila na voznem redu za tisti dan, še ni bila vnesena v sistem, z iskanjem v UPP sistemu še ni bila razvidna. Na ogledu in camera je bilo tako ugotovljeno, da organ ne razpolaga s podatkom o garnituri vlaka v digitalni obliki za cel tekoči dan vnaprej, ampak le od trenutka, ko je vnesen v sistem UPP, to je nekaj minut preden gre vlak na pot. Ker je prosilec v pritožbi vztrajal, da se mu omogoči ponovna uporaba informacij o kompozicijah vlakov za tekoči dan, tudi, če je to v informacijski sistem vneseno šele nekaj minut preden gre vlak na pot in ne za celoten tekoči dan, kot je navedel v zahtevi, je IP presojal utemeljenost tudi ostalih pritožbenih navedb. Ob tem je IP upošteval, da čeprav je prosilec zahteval podatke za celotno kompozicijo in vse UIC številke, ker organ beleži le del UIC številke garniture in le za pogonsko vozilo, ki je del garniture, to še vedno ustreza delu zahteve prosilca.

 

(10) Ob vložitvi zahteve se je prosilec skliceval na 10. č člen ZDIJZ, da zahteva samostojen dostop do ažurnih dinamičnih informacij preko vmesnika za aplikacijsko programiranje (API). 10. č člen ZDIJZ v prvem odstavku določa, da organi, ki pri izvajanju javnih nalog ustvarjajo ali pridobivajo dinamične podatke, omogočijo njihovo ponovno uporabo takoj po tem, ko jih zberejo, prek ustreznih vmesnikov za aplikacijsko programiranje, za zbirke, za katere tako v skladu z izvedbenimi akti Evropske komisije, sprejetimi na podlagi Direktive 2019/1024/EU, določi vlada, pa omogočijo tudi njihov masovni prenos k uporabniku. V skladu z devetim odstavkom 3. a člena ZDIJZ dinamični podatki pomenijo podatke v digitalni obliki, ki se pogosto ali v realnem času posodabljajo, zlasti zaradi svoje spremenljivosti ali hitre zastarelosti. Med dinamične podatke se ne uvrščajo podatki, ki se obdelujejo v zbirkah, ki vsebujejo posebne vrste osebnih podatkov. V obravnavanem primeru podatek o številki garniture in številki vlaka predstavlja dinamičen podatek. Podatek organ vodi v digitalni obliki, v realnem času in ga posodablja. Pri tem je organ navedel primer, da če pride do izrednih dogodkov npr. okvare, nesreče, ali pa je organiziran nadomestni prevoz med postajami, organ podatke spreminja tekom »potovanja« določenega vlaka, ne nujno takoj ob nastanku dogodka, lahko tudi naknadno. Pri tem je organ prezentno navedel primer, da so bile določene kompozicije že zabeležene v sistem UPP, a ker je na območju Ljubljana - Zalog prišlo do določene tehnične težave, so morali potnike iz glavne postaje v Ljubljani preusmeriti na nadomestni avtobusni promet. Sprememba je bila v UPP evidentirana šele kasneje. Organ pa je tudi navedel, da podatke obdeluje v okviru gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu.

 

(11) Iz zahteve prosilca in pritožbenih navedb izhaja, da prosilec meni, da bi moral organ v skladu z 10. č členom ZDIJZ omogočiti ponovno uporabo dinamičnih podatkov preko API vmesnika. Pri tem prosilec vztraja, da če organ z API vmesnikom ne razpolaga, ga mora za namen ponovne uporabe ustvariti. Po mnenju IP je določbo 10. č ZDIJZ programska norma, treba pa jo je razumeti v smislu določb Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. Junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (v nadaljevanju Direktiva), razlagati pa z vidika namena zakonodajalca in sistematike zakona. Direktiva v 32. uvodni določbi navaja, da »bi bilo koristno zagotoviti dostop do dinamičnih podatkov prek kakovostno zasnovanih API. API je nabor funkcij, postopkov, opredelitev in protokolov za komunikacijo stroj-stroj in neprekinjeno izmenjavo podatkov. API bi morali biti podprti z jasno in popolno tehnično dokumentacijo, ki je na voljo na spletu. Kadar je mogoče, bi bilo treba uporabljati odprte API«. Nadalje v 69. uvodni določbi Direktiva navaja: »Da bi zagotovili čim večji učinek in poenostavili ponovno uporabo, bi morali biti nabori podatkov velike vrednosti na razpolago za ponovno uporabo s čim manjšimi možnimi pravnimi omejitvami in brezplačno. Prav tako bi jih bilo treba objaviti prek API.«. Člen 5 Direktive v prvem in tretjem odstavku določata, da organi javnega sektorja in javna podjetja, brez poseganja v poglavje V, dajo na voljo dokumente v katerem koli obstoječem formatu ali jeziku ter, kadar je to možno in primerno, z elektronskimi sredstvi, v formatih, ki so odprti, strojno berljivi in dostopni ter jih je mogoče najti in ponovno uporabiti, skupaj z njihovimi metapodatki. Format in metapodatki so, kadar je možno, skladni s formalnimi odprtimi standardi. To pa ne obvezuje organov javnega sektorja, da zaradi izpolnjevanja zahtev pripravijo ali prilagodijo dokumente ali zagotovijo izvlečke, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor, ki bi presegal enostaven postopek. V osmem odstavku istega člena je določena obveznost, da se nabori podatkov velike vrednosti dajo na voljo za ponovno uporabo v strojno berljivem formatu prek ustreznih API in se, kadar je to ustrezno, omogoči njihov masovni prenos. Poseben nabor podatkov velike vrednosti je v obliki seznama določen z Izvedbeno Uredbo Komisije (EU) 2023/138 z dne 21. december 2022 o določitvi seznama posebnih naborov podatkov velike vrednosti ter ureditev za njihovo objavo in ponovno uporabo (Izvedbena uredba). Iz Izvedbene uredbe izhaja, da so v kategorijo mobilnosti zajeti podatki prometnega omrežja celinskih plovnih poti in se nanašajo na rečne plovne poti in ne na železniški potniški promet. Zagotavljanje dinamičnih podatkov preko API vmesnikov sicer ureja Uredba (EU) 2021/782 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu,[1] ki v 10. členu določa, da se dostop do prometnih in potovalnih informacij zagotavlja z ustreznimi tehničnimi sredstvi, kot so vmesniki za aplikacijsko programiranje. Vendar navedena uredba v naboru informacij ne določa podatkov o garniturah oziroma kompozicijah. Obveznosti posredovanja podatkov o garniturah oziroma kompozicijah preko API vmesnikov ne ureja tudi ne Delegirana Uredba Komisije (EU) 2017/1926 z dne 31. maja 2017 o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opravljanjem storitev zagotavljanja večmodelnih potovalnih informacij po vsej EU.[2] Tudi iz predloga[3] spremembe ZDIJZ-G (Ur. l. RS, št. 141/22), ki je začela veljati 22. 11. 2022 in je uzakonila 10. č člen ZDIJZ, izhaja, da je poglavitni cilj predloga zakona v skladu z Direktivo 2019/1024/EU vzpostaviti zakonsko podlago za enostavno ponovno uporabo podatkovnih zbirk velike vrednosti. Določa se tudi pravna podlaga za spodbujanje ponovne uporabe dinamičnih podatkov v realnem času, kjer je to smiselno in primerno. Predlog zakona vključuje obveznost za organe javnega sektorja, da nabore podatkov velike vrednosti ter tudi dinamične podatke, če je mogoče, dajo na voljo prosilcem preko vmesnikov za aplikacijsko programiranje. Prav tako je navedeno, da seznam podatkov velike vrednosti, ki ga določa predlog spremembe Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, zavezani organi že sedaj zagotavljajo ponovno uporabo preko vmesnikov za aplikacijsko programiranje. To pomeni, da spremembe, ki jih prinaša predlog zakona, ne bodo povzročile bistvenih dodatnih stroškov za državni proračun (stran 9). Na 10. strani pa predlog navaja, da bo širitev seznama na podlagi izvedbenega akta Evropske komisije, v splošnem lahko pomenila dodatne stroške zaradi posodobitve in razvoja novih integracij med podatkovnimi zbirkami, razvoja ustreznih API vmesnikov ter morebitne nabave dovolj zmogljive strojne opreme za zagotavljanje masovnega prevzema podatkov, da bodo institucije, na podatkovne baze katerih bi se seznam širil, zadostile potrebam implementacije direktive. Po mnenju IP je tako določbo 10. č člena ZDIJZ treba razumeti na način, da organi, ki pri izvajanju javnih nalog ustvarjajo ali pridobivajo dinamične podatke, omogočajo njihovo ponovno uporabo takoj po tem, ko jih zberejo, preko API vmesnikov, če z API vmesniki za omogočanje ponovne uporabe za zahtevane informacije v času zahteve prosilca že razpolagajo. V tem smislu je treba razumeti tudi drugi odstavek 10. č člena ZDIJZ, da v primeru, ko organ z API vmesnikom že razpolaga pa bi dajanje dinamičnih podatkov na voljo za ponovno uporabo, presegalo finančne in tehnične zmogljivosti organa, kar bi imelo za posledico nesorazmeren vpliv na finančne, tehnične ali kadrovske vire organa, se podatki dajo na voljo za ponovno uporabo v časovnem okviru ali z začasnimi tehničnimi omejitvami, ki neupravičeno ne ovirajo izkoriščanja njihovega gospodarskega in družbenega potenciala. Da gre za programsko normo, izhaja iz umestitve določbe v del zakona za 10. členom, ki ureja (proaktivno transparentnost) objavo informacij na spletu in ne v del zakon, ki ureja definicijo informacije javnega značaja oziroma načine seznanitve z njo. Po mnenju IP je treba določbo 10. č člena ZDIJZ uporabljati v povezavi z določbo 10. c člena ZDIJZ, ki določa ponovno uporabo nabora podatkov velike vrednosti. Slednji v prvem odstavku določa, da organi brezplačno omogočajo ponovno uporabo naborov podatkov velike vrednosti v odprtih formatih, ki upoštevajo formalne odprte standarde, v strojno berljivi obliki, skupaj z metapodatki, prek ustreznih vmesnikov za aplikacijsko programiranje, za zbirke, za katere tako v skladu z izvedbenimi akti Evropske komisije, sprejetimi na podlagi Direktive 2019/1024/EU, določi vlada, pa omogočijo tudi njihov masovni prenos k uporabniku. Tretji odstavek 10. c člena ZDIJZ pa določa, da organi na nacionalnem portalu v katalogu vmesnikov za aplikacijsko programiranje objavijo seznam takšnih vmesnikov iz svoje pristojnosti z metapodatki in ustrezno dokumentacijo ter ustrezne spletne povezave, ki omogočajo prenos podatkov prek takšnih vmesnikov. Vmesniki za aplikacijsko programiranje, ki so objavljeni na nacionalnem portalu, se lahko ponovno uporabljajo pod pogoji iz prvega odstavka tega člena.

 

(12) V obravnavani zadevi iz izpodbijane odločbe izhaja, da organ z API vmesnikom, ki bi omogočal ponovno uporabo informacij o garnituri vlaka od trenutka, ko je vlak aktiven, ne razpolaga. Informacijski sistem, v katerem organ evidentira informacijo, je Upravljanje potniškega prometa (v nadaljevanju UPP). Slednji deluje v zaprtem sistemu. Kar pomeni, da aplikacijski vmesnik, ki bi povezoval sistem UPP in zunanji sistem, v trenutku odločanja o zahtevi prosilca, ne obstaja. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da to pomeni, da med drugim ni pripravljene tehnološke rešitve in varovanja ter dokumentacije, ki bi omogočala izvedbo tega vmesnika. Skupina Slovenskih železnic posveča veliko pozornost informacijski varnosti, nenazadnje spada v sektor kritične infrastrukture in jo zavezuje tako slovenska kot evropska zakonodaja. Vsaka zahteva za dostop preko požarnega zidu (firewall) organa se obravnava individualno. Za vsak posamezen primer se v sodelovanju službe Sektorja za informatiko in nove tehnologije izbere najbolj primeren pristop. Za objavo storitve v splet je treba narediti spremembo konfiguracije, kar je treba načrtovati, implementirati, stestirati in verificirati. Zaradi vsega naštetega organ težko poda oceno, koliko časa in dela bi bilo treba za omogočanje dostopa javnosti do zahtevanih informacij. Organ vsekakor ne razpolaga s kadrom, ki bi imel ustrezno tehnično znanje na tem področju. Tudi posebnih temu namenjenih sredstev družba nima. Vmesnik bi morali prilagoditi za javnosti, z vidika varnosti, kvalitete informacije. Prav tako bi bilo treba prilagoditi sam sistem. Skupina SŽ je v postopku prenove, pripravljajo se novi razpisi in digitalizacija je v teku, v bližnji prihodnosti bodo ponujene javnosti tudi podobne rešitve. Organ se je opredelil tudi do pritožbenih navedb prosilca o tem, da so bili o aktivnih vlakih v preteklosti podatki že na voljo za dostop »od zunaj«, na spletni strani WebSE. Navedel je, da tudi prosilec pritrjuje, da gre za staro aplikacijo. Ta je bila pred leti razvita s strani enega samega razvijalca, ki ni več zaposlen v SŽ, d. o. o. Prav tako aplikacija ni več aktualna (ne obstaja več), saj je bila nadomeščena z drugo rešitvijo. Poleg tega so bili vsi zunanji dostopi do podatkov preko povezave, ki jo navaja prosilec, narejeni brez vednosti in soglasja organa. Glede mobilne aplikacije Grem z vlakom je organ pojasnil, da je bila namenjena različnim informacijam o voznem redu in zamudah, ob tem je bilo možno razbrati, ali je možno na vlaku uporabljati wifi. Stranski produkt je bila informacija o morebitni garnituri vlaka za nekatere garniture, ki pa ni bila verificirana in temu aplikacija tudi ni bila namenjena. Glede navedbe prosilca, da programski vmesnik na strežniku BIS/ICE, ki posreduje zahtevane podatke v obliki JSON že obstaja, je organ pojasnil, da uporablja določene konektorje, da komunicira sistem z nujno potrebnimi deležniki, deli sistema, za opravljanje operativne dejavnosti. Prilagojen je internim procesom, z vidika varnosti in kvalitete, ne pa z zunanjimi sistemi. Glede podatkov na spletni strani »Pomoč uporabnikom in stanje v prometu«, je na ogledu in camera organ pojasnil, da je tam razviden prikaz v realnem času. Na zemljevidu Slovenije so razvidne številke vlakov in zamude. Pri čemer je organ pojasnil, da se podatek o zamudi in zastojih dobi iz železniških postaj in ne iz sistema UPP. Prav tako je organ poudaril, da je to obveščanje informativne narave. IP ugotavlja, da iz navedenega prikaza ne podatek o garnituri ne o kompoziciji vlaka ni razviden.

 

(13) IP ugotavlja, da je organ obrazloženo pojasnil, da z API vmesnikom preko katerega bi javnosti omogočil dostop do informacije o garnituri aktivnih vlakov ne razpolaga. Prepričljivo je pojasnil delovanje informacijskega sistema UPP, da gre za zaprt sistem, čemur v pritožbi oziroma v zahtevi pritrjuje tudi prosilec. Prav tako je ovrgel stališče prosilca, da z API vmesnikom že razpolaga, z obrazložitvijo, da je organ v postopku digitalne prenove in da je sicer v preteklosti obstajal dostop »od zunaj« na spletni strani WebSE. A to je bilo v času stare aplikacije, ki ni več aktualna, zunanji dostopi do podatkov preko povezave, ki jo je navedel prosilec pa so bili narejeni brez vednosti in soglasja organa. Programski vmesnik na strežniku BIS/ICE pa organ uporablja za komuniciranje sistema z nujno potrebnimi deležniki znotraj sistema. IP tako zaključuje, da je organ izkazal, da z API vmesnikom, preko katerega bi javnosti omogočil dostop do informacije o garnituri aktivnih vlakov, ne razpolaga. Čeprav IP razlaga določbo 10. č ZDIJZ na način, da velja za organe, ki z obstoječim API vmesnikom že razpolagajo, se je iz previdnosti opredelil tudi do pogojev, ki jih določa drugi odstavek 10. č člena ZDIJZ. Po oceni IP je organ tudi izkazal, da bi izdelava API vmesnika za namen omogočanja ponovne uporabe informacije, t. i. podatkov o garnituri aktivnih vlakov, presegla finančne in tehnične zmogljivosti organa. Kot je navedel organ, je treba za objavo storitve v splet narediti spremembo konfiguracije, kar je treba načrtovati, implementirati, stestirati in verificirati. Ob tem IP pritrjuje organu, da sodi železniški promet na ključnih smereh v kritično infrastrukturo Republike Slovenije[4], kar narekuje še posebno pozornost informacijski varnosti. Pri izdelavi novega API vmesnika tako ni le ključno vprašanje dokumentacije za njegovo izdelavo, ampak prilagoditev notranjega informacijskega sistem z varnostnega in tako tehničnega vidika. S kadrovskega vidika je IP preveril in ugotovil, da za organ storitve informacijske tehnologije po Pogodbi o izvajanju storitev, sklenjeni z Družbo Slovenske železni, d. o. o. z dne 30. 5. 2013 (z aneksi, zadnji z dne 20. 10. 2022), izvaja Sektor za informatiko in nove tehnologije pri SŽ, d. o. o. (Upravljanje IT, IT infrastruktura, IT organizacija, Podpora poslovnim procesom, Podora uporabnikom, IT projektne storitve, Poročanje in Statistika SŽ). Prav tako je organ z računi izkazal, da mu jih navedena družba izstavlja mesečno. Glede opredelitve obsega potrebnih tehničnih konfiguracij je organ prepričljivo pojasnil, da je obseg dela in stroškov težko predvideti, saj šele pri varnostnem preverjanju, testiranju rešitev, lahko pojasni, kakšen bo njihov končen obseg. Ob tem je prepričljivo pojasnil, da je v procesu digitalizacije svojega poslovanja in da z vidika racionalne porabe sredstev ni smiselno nadgrajevanje obstoječega sistema, ki bo zamenjan z novimi rešitvami. IP je tako zaključil, da obveznost organa, da za namen ponovne uporabe podatkov o garnituri aktivnih vlakov, izdela API vmesnik, ne izhaja tudi ne iz drugega odstavka 10. č člena ZDIJZ.

 

(14) Po mnenju IP obveznost izdelave API vmesnika ne izhaja tudi ne iz splošni načel informacij javnega značaja. Kot namreč izhaja iz četrtega odstavka 5. člena ZDIJZ, mora organ v čim večji meri zagotavljati informacije javnega značaja v elektronski obliki, vendar ni dolžan za potrebe ponovne uporabe informacij javnega značaja zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka. Upravno sodna praksa je napolnila navedeni standard, in sicer iz prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja (sodba X Ips 338/2016, tč. 18 in 19), da gre npr. za uporabo obstoječih računalniških orodji za dostop do podatkov in ne za uporabo novih računalniških orodji (ki bi jih moral organ še izdelati) ali uporabo obstoječih orodji na način, ki za dostop do podatkov ni predviden ali dopusten.

 

(15) Ker je IP ugotovil, da organ z informacijo o garnituri vlakov za celoten tekoči dan v obliki dinamičnih podatkov razpolaga le za aktivne vlake, je zaključil, da je organ pravilno zavrnil zahtevo delu, ki se nanaša na vlake, ki še niso aktivni, ker z dinamičnimi podatki zanje ne razpolaga. Glede informacij o garnituri aktivnih vlakov pa je IP ugotovil, da organ z API vmesnikom za ponovno uporabo informacij o garnituri aktivnih vlakov ne razpolaga niti je ni dolžan za namen ponovne uporabe izdelati, zato je organ pravilno zavrnil zahtevo prosilca. Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je treba na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti.

 

(16) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izv odih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 

[1] Med minimalnimi informacijami, ki jih zagotavljajo prevozniki v železniškem prometu in prodajalci vozovnic Priloga II v I. delu- informacije pred začetkom potovanja, določa, da so to splošni pogoji, ki veljajo za pogodbo, vozni redi in pogoji najhitrejšega potovanja, vozni redi in pogoji potovanja po vseh razpoložljivih cenah, s poudarkom na najugodnejši cen, dostopnost, dostopnost s kolesom, razpoložljivost sedežev v 1. In 2. razredu ter v vagonih ležalnikih in spalnih vagonih, prekinitve in zamude (načrtovane in v realnem času), razpoložljivost opreme na vlaku, informacije glede vozovnice, postopki z vračilom izgubljene prtljage in postopki vlaganja pritožb.

[2] V Prilogi med dinamičnimi potovalnimi in prometnimi podatki navaja različne ravni storitev, ki ne obsegajo informacije o kompozicijah vlakov za tekoči dan.

[3]https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/485828ab8eeb33858b1e5b864120911c40dd 97088eb3bd378cb48f8c746e692c.

[4] Glej npr. Sklep Vlade RS št. 80200-2/2018/4 z dne 26. 7. 2018.