prosilec - SŽ - VIT, d.o.o.

Številka: 09021-8/2026/7

Datum:  24. 9. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 5. 2026, zoper obvestilo o zavrnitvi Slovenskih železnic – Vleka in tehnika d. o. o., Zaloška cesta 217, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju zavezanec), št. 10805-3/2015-293 z dne 20. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 23. 5. 2026, zoper zavrnilni odgovor SŽ-Vleka in tehnika, d. o. o., št. 10805-3/2015-293 z dne 20. 5. 2026, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Prosilec je 28. 3. 2026 na zavezanca naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer da mu v elektronski obliki posreduje informacije o vseh počasnih vožnjah v slovenskem železniškem omrežju, kot so definirane v devetnajstem odstavku 3. člena Signalnega pravilnika. Skladno z informacijami, objavljenimi na spletni strani zavezanca, obstaja zapis počasnih voženj, do katerih imajo strojevodje dostop preko digitalne voznoredne knjige. Prosi za izpis podatkov, ki naj vsebujejo kraj začetka počasne vožnje, omejitev hitrosti v kilometrih na uro in dolžino počasne vožnje.

(2)           Zavezanec je dne 20. 5. 2026 prosilcu zavrnil dostop z obvestilom št. 10805-3/2015-293, ker ne gre za informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ. Informacije namreč niso informacije iz 4.a člena ZDIJZ, prav tako se zahteva nanaša na opravljanje osnovne dejavnosti SŽ- d. o. o., in sicer na storitev vleke vlakov za potrebe tovornega in potniškega prometa, ki jo družba opravlja na trgu.

(3)           Prosilec je zoper obvestilo o zavrnitvi dne 23. 5. 2026 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je zavezanec odločitev oprl na 4.a člen ZDIJZ, vendar ni opravil presoje, ali gre za informacijo, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje 4.a člena ZDIJZ ali je s temi pravnimi posli neposredno povezana in je za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes. Zahtevani podatki lahko neposredno odražajo tehnično stanje železniške infrastrukture, vzdrževalne posege, varnostne omejitve in druge okoliščine, kar pomeni, da so lahko povezani s pravnimi posli iz prve alineje 4.a člena ZDIJZ. Odgovor ne vsebuje presoje javnega interesa, ki je v varnosti železniškega prometa, transparentnosti delovanja železniškega sistema, stanja in uporabe infrastrukture, vpliva infrastrukturnih omejitev na javni potniški in tovorni promet in nadzor nad učinkovitim upravljanjem infrastrukture javnega pomena. Odgovor tudi zgolj abstraktno navaja, da se zahteva nanaša na osnovno dejavnost družbe. Prosilec predlaga, da se obvestilo zavezanca odpravi in ugotovi, da organ ni opravil popolne presoje po 4.a členu ZDIJZ ter da se zadeva vrne v ponovno odločanje oz. odredi razkritje zahtevanih informacij.

(4)           IP je z dopisom št. 09021-8/2026/2 z dne 4. 8. 2026 zavezanca seznanil z vloženo pritožbo in ga pozval, da mu posreduje dokumente, ki so predmet zahteve ter da se opredeli do pritožbenih navedb prosilca.

(5)           IP je dne 25. 8. 2026 prejel zahtevano dokumentacijo in dopis, iz katerega ponovno izhaja, da zavezanec opravlja storitve vleke vlakov. Skladno s prometnim pravilnikom vlaku ni dovoljeno dati dovoljenja za vožnjo in vlak ne sme odpeljati z izhodne postaje, brez naloga za vožnjo vlaka. Z nalogom je strojevodja obveščen tudi o počasnih vožnjah. Primarni način obveščanja je preko tiskanega obrazca, zavezanec pa ima v lasti elektronske voznoredne knjižice, na katerih se v elektronski obliki na tablici sprosti prikaz obrazca. Sistem na tablicah deluje kot spletna aplikacija in prikaz je viden le v trenutku, ko je vlak »živ«, torej v času vožnje določenega vlaka, pri čemer za pretekle dni teh podatkov ni mogoče vpogledati. Zavezanec je pojasnil, da zahtevane informacije ne sodijo med informacije iz 4.a člena ZDIJZ, ker niso zajete v opredelitvi pojma informacije javnega značaja. Zahtevane informacije ne izhajajo iz enega od navedenih pravnih poslov, niti z njim niso neposredno povezane. Brez tega kriterija tudi ni podlage za presojo javnega interesa. Zavezanec navaja, da nima sklenjene nobene pogodbe o upravljanju, vzdrževanju ali razpolaganju, ki bi se nanašala na slovensko železniško omrežje, storitev vleke vlakov pa opravlja kot svojo osnovno dejavnost.

Pritožba ni utemeljena.

(6)           IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7)           V obravnavani zadevi ni sporno, da je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in s tem zavezanec po 1.a členu ZDIJZ, kar izhaja tudi iz registra zavezancev za informacije javnega značaja (eRZIJZ), dostopnega na spletni strani AJPES, v katerem je vpisan kot zavezanec po drugi alineji prvega odstavka 3.b čl. ZDIJZ, kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava. Iz navedenega registra zavezancev po ZDIJZ ne izhaja, da bi zavezanec opravljal kakšno javno službo ali da bi bil nosilec javnega pooblastila. Slednjega neposredno ne zatrjuje niti prosilec, ki pa vztraja, da so zahtevane informacije nastale na podlagi pravnih poslov ali da so s temi pravnimi posli neposredno povezane in da je za razkritje podan prevladujoči javni interes. V tej zvezi IP poudarja, kot pravilno zatrjuje tudi zavezanec, da gre pri subjektih iz 1.a člena ZDIJZ za informacije javnega značaja le v tistem delu, ki ustrezajo opredelitvi iz 4.a člena ZDIJZ.

(8)           Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ taksativno navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med navedene informacije, in sicer, ali gre za informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Oziroma, ali gre za informacije o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava namreč niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4.a člen ZDIJZ.

(9)           IP ugotavlja, da zahtevanih informacij ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, saj ne gre za sklenjen pravni posel, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, niti ne gre za izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Prav tako ne gre informacije, ki bi se nanašale na vrsto zastopnika oziroma članstvo v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora in njihove prejemke. Gre za informacije, ki so v zvezi z zavezančevim nastopanjem na trgu, torej v zvezi z osnovno dejavnostjo zavezanca, tj. storitev vleke vlako, ki med drugim zajema tudi zagotavljanje osebja za potrebe prevoznikov (strojevodje), kamor pa se določbe 4.a člena ZDIJZ ne raztezajo. V obravnavani zadevi zahtevane informacije torej ne predstavljajo informacij iz sklenjenih pravnih poslov niti informacij, ki bi bile s temi pravnimi posli povezane, posledično ni mogoče govoriti o informaciji javnega značaja v smislu 4.a člena ZDIJZ. IP ob tem izpostavlja odločbo Ustavnega sodišča RS, ki je v postopku za oceno ustavnosti z dne 12.1.2017, opr. št. U-I-52/16-17 poudarilo, »da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalagata razkrivanje poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, ne pa tistih pogodb, ki so jedro njegove dejavnosti, pri katerih zavezanec trži neko svojo storitev. Gre za posle, pri katerih vedno zavezanca bremeni neki denarni izdatek, in torej ne spadajo v samo bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti« (točka 28). Temu stališču je sledilo tudi Upravno sodišče RS (npr. sodba IU 1098/2019-25 z dne 23. 3. 2022). Ob upoštevanju ustavnoskladne razlage ZDIJZ-a, se omenjena določba ne razteza na posle, ki za zavezanca predstavljajo prihodek pri opravljanju osnovne dejavnosti. Namen zakonodajalca je namreč bil, da se z vključitvijo poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v določbe ZDIJZ izvaja dodaten nadzor nad »porabo« sredstev (zato tudi določba v 4.a členu govori o »izdatkih«), ne pa nad njihovimi prihodki.

(10)        Prosilec se je nadalje skliceval tudi na javni interes. Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je v skladu z drugim odstavkom 4.a člena ZDIJZ test interesa javnosti vezan na predhodno ugotovitev, da gre za informacije, ki so nastale na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, kar pa v konkretnem primeru ni izpolnjeno. Glede na navedeno ni podlage za izvedbo testa interesa javnosti, zato se IP do navedb prosilca ni podrobneje opredeljeval. Ker zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, IP dalje ni presojal, ali obstajajo izjeme od prostega dostopa, saj bi IP slednje presojal zgolj v primeru, če bi ugotovil, da dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja.

(11)        V zvezi z ostalimi pritožbenimi razlogi IP, glede na zgoraj navedeno, ugotavlja, da ti niso relevantni, saj ne bi mogli vplivati na drugačno odločitev v tej zadevi.

(12)        IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

(13)        Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri zavezancu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke