prosilec - Pošta Slovenije d.o.o.
+ -Številka: 090-170/2022
Kategorije: Ali gre za inf. javnega značaja, Osebni podatek, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
POVZETEK:
Organ je, s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov, v celoti zavrnil zahtevo prosilke za dostop do dokumentacije, ki se nanaša na kandidaturo aktualnega generalnega direktorja, in zapisnika seje nadzornega sveta, v okviru katere je bil le-ta imenovan za generalnega direktorja. IP je ugotovil, da se zahtevani dokumenti ne nanašajo na delovno področje organa iz naslova izvajanja javne službe, je pa dokumentacija, ki se nanaša na kandidaturo aktualnega generalnega direktorja, informacija javnega značaja, kot jo opredeljuje 4.a člen ZDIJZ, in sicer gre za informacijo v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem člana poslovodstva organa, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. IP je odločil, da je organ zahtevano dokumentacijo dolžan posredovati prosilki, pri čemer mora prekriti osebne podatke, iz katerih ni razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje generalnega direktorja.
ODLOČBA:
Številka: 090-170/2022/9
Datum: 30. 6. 2022
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilka) z dne 5. 5. 2022, zoper odločbo Pošte Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, 2500 Maribor (v nadaljevanju organ), št. U7/2798/1-2022/KŽ z dne 11. 4. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 5. 5. 2022 se delno ugodi in se odločba Pošte Slovenije d.o.o., št. U7/2798/1-2022/KŽ z dne 11. 4. 2022, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:
- naslov dokumenta na 1. strani in 7. stran dokumenta »Poročilo Pošta Slovenije d.o.o., član poslovodstva – generalni direktor«;
- naslov dokumenta na 1. strani ter 4. in 5. stran dokumenta »Poročilo Pošta Slovenije d.o.o., obrazložitev izpolnjevanja pogojev kandidatov«;
- diplomo št. A01059, na način, da prekrije datum in kraj rojstva;
- dokument »Program dela in vizija razvoja Pošte Slovenije, d.o.o. za petletno obdobje«;
- potrdilo o delovnih izkušnjah z dne 19. 5. 2021
- družbeno pogodbo z dne 7. 11. 2012, na način, da prekrije naslov prvega družbenika, ime, priimek in naslov drugega družbenika, in številki osebnih dokumentov obeh družbenikov;
- navedbo doma upokojencev, številko, datum in naslov dokumenta ter točko Ad 3 v Zapisniku 1. redne seje Sveta Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, št. 9000-8/2017-10 z dne 25. 10. 2017;
- navedbo občine, naslov dokumenta na 1. strani in IV. točko gradiva za 13. točko dnevnega reda 10. redne seje Občinskega sveta št. 900-0007/2014-23-401 z dne 21. 6. 2016;
- številko, datum in naslov dokumenta na prvi strani ter sklep 1/2/1 Zapisnika 1. konstitutivne seje Sveta Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane št. 1/3-9000/1-2016 z dne 21. 10. 2016;
- potrdilo z dne 10. 12. 2015, na način, da prekrije ime in priimek predavateljice;
- potrdilo o nekaznovanosti, na način, da prekrije naslov in EMŠO izbranega kandidata;
- potrdilo o izobraževanju št. 2260, na način, da prekrije rojstni datum in kraj izbranega kandidata;
- certifikat št. GR671132825TK, na način, da prekrije številko kandidata in imeni, priimka ter podpisa podpisnikov certifikata;
- potrdilo o usposabljanju z dne 31. 1. 2017, na način, da prekrije nazive, imena in priimke predavateljev;
- življenjepis, na način, da prekrije datum rojstva, spol, državljanstvo, kategoriji vozniškega dovoljenja, hobije in zanimanja.
2. V preostalem delu (glede Zapisnika 10. redne seje Nadzornega sveta Pošte Slovenije d.o.o. št. U7- -1/2022-JG z dne 1. 2. 2022, Psihološkega poročila in varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka) se pritožba prosilke zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Organ je 23. 3. 2022 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilka zahtevala, da ji organ v elektronski obliki posreduje vso dokumentacijo, ki se nanaša na kandidaturo aktualnega generalnega direktorja, vključno z listinami, iz katerih izhaja, da slednji izpolnjuje vse pogoje za zasedbo položaja ter zapisnik seje nadzornega sveta z dne 31. 1. 2022, v okviru katere je bil za generalnega direktorja izbran …, ki je funkcijo nastopil z dnem 1. 2. 2022 (vse po drugi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ).
Organ je z odločbo št. U7/2798/1-2022/KŽ z dne 11. 4. 2022 zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi je povzel prvi odstavek 4. člena ZDIJZ in drugo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Organ je povzel zahtevo prosilke in ugotovil, da se ne nanaša na konkretne dokumente ali listine, oziroma točno določne informacije, s katerimi bi organ razpolagal, kot to predpisujeta ZDIJZ in Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16). Informacija javnega značaja je skladno z ZDIJZ že ustvarjen oziroma obstoječ dokument in mora zato prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja določno opredeliti, do katerih dokumentov ali listin zahteva dostop, saj ne obstoji dolžnost organa presojati in ocenjevati, kateri dokumenti so predmet zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja. ZDIJZ ne omogoča prosilcu pravice zahtevati od organa odgovore, pojasnila in podobno, kot tudi organ ni dolžen odgovarjati prosilcu na način, da bi tvoril stavke v obliki odgovorov na vprašanja. Na podlagi navedenega je organ ugotovil, da v konkretnem primeru ni izpolnjen en izmed pogojev iz prvega odstavka 4. člena in druge alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. ZDIJZ izhaja iz načela prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar posebej taksativno navaja izjeme od tega. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja določa v 5.a členu in v prvem odstavku 6. člena, pri čemer določba 3. točke prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Varstvo osebnih podatkov ureja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu osebnih podatkov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji neposredno uporablja od 25. 5. 2018. Poleg Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov ureja varstvo osebnih podatkov Republiki Sloveniji v določenem delu še Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20; v nadaljevanju ZVOP-1). Organ je povzel prvo in drugo točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Skladno z 8. členom ZVOP-1 se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. V konkretnem primeru noben izmed določenih pogojev ni izpolnjen in zato se šteje, da so zahtevane informacije varovani osebni podatki …. Organ je povzel 7. člen ZDIJZ in zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov preizkusil, če je mogoče uporabiti institut delnega dostopa do dokumentov. Organ je ugotovil, da delni dostop v konkretnem primeru ni mogoč, saj gre pri zahtevanih informacijah za tolikšno količino osebnih podatkov, da so vsebina zahtevanih informacij predvsem varovani osebni podatki. Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ker bi bili dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za prosilca (prim. Olli Mattila proti Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2011, ECR II-226). V konkretnem primeru prosilka ne bi pridobila nobenih smiselnih informacij in nobene posebne vrednosti, če bi organ z uporabo instituta delnega dostopa prekril vse varovane osebne podatke. Informacije, ki so predmet zahteve prosilke, predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato organ ne more omogočiti niti delnega dostopa do zahtevanih dokumentov. Glede na vse navedeno je organ odločil, da se zahteva prosilke za dostop do informacij javnega značaja v celoti zavrne.
Dne 5. 5. 2022 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo št. U7/2798/1-2022/KŽ z dne 11. 4. 2022. V pritožbi je povzela prvi odstavek 4. člena ZDIJZ in 4.a člen ZDIJZ ter navedla, da je organ nedvomno v 100% lastništvu Republike Slovenije, zato gre za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. V nadaljevanju je prosilka navedla 4 kriterije, po katerih opredelimo informacijo javnega značaja pri subjektih pod prevladujočim vplivom. Ponovno je povzela vsebino 4.a člena ZDIJZ in nadaljevala, da so informacije, ki so navedene v drugi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, absolutno javne in poslovni subjekt prosilcu dostopa nikakor ne more zavrniti. Prosilka je pojasnila pojem »razpolagati z informacijo« in kriterij materializirane oblike. Nato je povzela peti odstavek 1.a člena ZDIJZ in pojasnila njegovo vsebino. V nadaljevanju pritožbe je zapisala, da je za podjetja v državni lasti ključnega pomena, da poslujejo skladno z najvišjimi standardi integritete in transparentnosti. Prosilka meni, da je bila njena zahteva za dostop do informacij javnega značaja jasna, določno opredeljena, predvsem pa utemeljena. Kot že pojasnjeno, so informacije o zastopniku, članih poslovodnega organa, organa upravljanja in organa nadzora, in sicer konkretno v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem teh oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev oziroma meril za zaposlitev ali imenovanje, absolutno javne in poslovni subjekt prosilcu dostopa nikakor ne more zavrniti. Glede na vse zgoraj opredeljeno so torej izpolnjeni vsi štirje kriteriji, po katerih opredelimo informacijo javnega značaja pri subjektih pod prevladujočim vplivom. Informacije, do katerih prosilka zahteva dostop, ne pomenijo osebnih podatkov generalnega direktorja organa, …. Sklicevanje organa na varstvo in varovanje osebnih podatkov … in tozadevno pravno podlago je za obravnavano zadevo povsem brezpredmetno. Povedano drugače, prosilka zahteva dostop do informacij javnega značaja, do katerih je, skladno z določili ZDIJZ, upravičena. Nenazadnje je organ poslovni subjekt v 100% lasti Republike Slovenije, prosilko pa kot zaskrbljeno državljanko zanima, ali trenutni generalni direktor tako pomembnega podjetja, kot je organ, izpolnjuje pogoje, ki jih mora, zakonsko gledano, izpolnjevati za zasedbo svojega položaja, ter ali je bil tako postopek njegove kandidature kot tudi imenovanja pravilno voden in izpeljan. Prosilka predlaga, da IP izpodbijano odločbo odpravi in organu naloži, da ji v elektronski obliki posreduje vso zahtevano dokumentacijo.
Organ je pritožbo prosilke z dopisom št. št. U7/4023/1-22/KŽ z dne 20. 5. 2022, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP, skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Na podlagi poziva IP št. 090-170/2022/3 z dne 3. 6. 2022 je organ IP poslal še dodatno dokumentacijo.
Pritožba je delno utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilka v celoti izpodbija odločbo, s katero je organ zavrnil njeno zahtevo za dostop do vse dokumentacije, ki se nanaša na kandidaturo aktualnega generalnega direktorja (v nadaljevanju izbrani kandidat), vključno z listinami, iz katerih izhaja, da slednji izpolnjuje vse pogoje za zasedbo položaja ter zapisnik seje nadzornega sveta z dne 31. 1. 2022, v okviru katere je bil za generalnega direktorja izbran …, ki je funkcijo nastopil z dnem 1. 2. 2022.
Uvodoma IP pojasnjuje, da navedba organa, da »se zahteva prosilke za dostop do informacij javnega značaja ne nanaša na konkretne dokumente ali listine oziroma točno določne informacije, s katerimi bi organ razpolagal, kot to predpisujeta ZDIJZ in Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja« ne zdrži resne pravne presoje. 17. člen ZDIJZ navaja, da mora prosilec v zahtevi opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). IP ugotavlja, da je v tem pogledu zahteva prosilke popolna. Prosilka je jasno navedla in opisala informacije, s katerimi se je želela seznaniti, to je definirala vsebinsko, navedla je tudi način seznanitve z zahtevano informacijo (elektronska oblika). IP glede na navedeno ni mogel slediti navedbam organa, da se zahteva ne nanaša na konkretne dokumente oziroma točno določene informacije, saj IP teh okoliščin ob pregledu zahteve prosilke ni zaznal. IP je ugotovil, da dejstvo, da prosilka zahteva »vso dokumentacijo, ki se nanaša na kandidaturo aktualnega generalnega direktorja«, ne pomeni, da je zahteva nekonkretizirana, saj se nanaša na dokumentacijo konkretnega kandidata v konkretnem postopku. Še bolj je konkretizirana zahteva v delu, ki se nanaša na konkretno sejo Nadzornega sveta. IP ugotavlja, da je prosilka določno in določljivo opisala zahtevane informacije, kar ustreza konkretizaciji zahtevane informacije. Iz zahteve prosilke je jasno in nedvoumno razvidno, katera dokumentacija je predmet zahteve, dolžnost organa pa je, da pregleda svojo dokumentarno zbirko gradiva in ugotovi, s katerimi dokumenti, v povezavi z zahtevo prosilke, razpolaga. Naloga in dolžnost organa po ZDIJZ namreč je, da v okviru postopka na prvi stopnji ugotovi, s katerimi dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke, sploh razpolaga in da nato v nadaljevanju postopka ugotovi, ali dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja. Organ v konkretnem primeru nekonkretiziranosti zahteve ni izkazal in tudi ni pojasnil, zakaj meni, da je zahteva oblikovana na način, da ne more ugotoviti, na katere dokumente se nanaša. Celo nasprotno, organ je v nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe vsebinsko odločal o dostopu do zahtevanih dokumentov. IP zato utemeljitvi organa v tem delu ni mogel slediti.
IP po pregledu dokumentacije, ki mu jo je poslal organ kot »dokumentacijo, ki se nanaša na kandidaturo aktualnega generalnega direktorja, vključno z listinami, iz katerih izhaja, da slednji izpolnjuje vse pogoje za zasedbo položaja«, ugotavlja, da dokumentacija, ki se nanaša na kandidaturo izbranega kandidata za mesto generalnega direktorja, obsega dokumente, ki jih je slednji priložil sam, in dokumente, ki jih je pripravila zaposlitvena agencija:
- življenjepis,
- program dela,
- dokazila o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe,
- dokazila o delovnih izkušnjah,
- dokazilo o nekaznovanosti,
- potrdilo o znanju tujega jezika,
- psihološko poročilo, ki ga je pripravila zaposlitvena agencija,
- poročilo o postopku, ki ga je pripravila zaposlitvena agencija,
- obrazložitev izpolnjevanja pogojev kandidatov, ki ga je pripravila zaposlitvena agencija.
Zapisnik seje nadzornega sveta, v okviru katere je bil za generalnega direktorja izbran aktualni generalni direktor, ni z dne 31. 1. 2022, kot to navaja prosilka v zahtevi, temveč gre za Zapisnik 10. redne seje Nadzornega sveta Pošte Slovenije d.o.o. št. U7- -1/2022-JG z dne 1. 2. 2022, ki vsebuje tudi točko dnevnega reda, ki se nanaša na imenovanje novega direktorja.
IP v nadaljevanju ugotavlja, ali zahtevana dokumentacija izpolnjuje vse pogoje, da jo lahko opredelimo kot informacijo javnega značaja. V konkretnem primeru ni sporno, da je organ za posredovanje informacij javnega značaja zavezan na dveh različnih podlagah, in sicer kot organ iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ (ker je izvajalec javne službe), kot tudi kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava iz prvega 1.a člena ZDIJZ (ker je v 100% lasti Republike Slovenije). ZDIJZ v osmem odstavku 1.a člena določa, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona, kot tudi po drugem odstavku 1.a člena, se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. IP zato v nadaljevanju ugotavlja, na kateri podlagi je organ zavezan glede dokumentov, ki jih je prosilka zahtevala v konkretni zahtevi.
Iz odločbe Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu AKOS), št. 3831-17/2018/4 z dne 28. 5. 2018, izhaja, da je AKOS imenoval organ za izvajalca univerzalne poštne storitve na celotnem ozemlju Republike Slovenije za vse storitve iz nabora univerzalne poštne storitve, z veljavnostjo do 31. 5. 2023. Izvajanje univerzalne poštne storitve predstavlja izvajanje javne službe, organ je zato v delu, v katerem opravlja javno službo, zavezan širše, saj 4. člen ZDIJZ kot informacijo javnega značaja šteje vsako informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Le informacije, ki so nastale v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa, namreč predstavljajo informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.
Organ mora torej kot izvajalec univerzalne poštne storitve izpolnjevati vse zahteve iz Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu ZPSto-2) in podzakonskih aktov, ki urejajo in precizirajo univerzalno poštno storitev ter njeno izvajanje. IP je tako ugotovil, da med obveznosti izvajalca univerzalne poštne storitve, ki jih določa ZPSto-2, sodijo zlasti obveznost zagotavljanja univerzalne storitve skladno s 3. in 5. členom ZPSto-2, obveščanje iz 6. člena ZPSto-2, obveznost dopustitve dostopa izvajalcem zamenljivih storitev do poštne infrastrukture ali storitev iz nabora univerzalne storitve iz 32. člena ZPSto-2, obveznosti glede cen univerzalne storitve in ločenih računovodskih evidenc ter prepovedi subvencioniranja iz 35. in 36. člena ZPSto-2, obveznosti glede kakovosti, dostave poštnih pošiljk in izdaje poštnih vrednotnic (VI. do VIII. poglavje ZPSto-2) ter obveznosti glede vsebine pošiljk, odgovornosti za škodo, varstva uporabnikov in zaupnosti poštnih pošiljk ter varstva osebnih podatkov (IX. In X. poglavje ZPSto-2). Med naštete obveznosti organa kot izvajalca javne službe pa ni mogoče vključiti postopka izbire generalnega direktorja. Ta postopek namreč ne sodi v izvajanje javnopravnih nalog organa, ker ni v povezavi z izvajanjem univerzalne poštne storitve. Zaposleni pri organu tudi niso javni uslužbenci.
Iz vsega navedenega izhaja, da organ glede na navedeno v konkretni zadevi ni zavezan za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ. V tej zvezi IP opozarja na stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi, opr. št. I Up 122/2006, ki je ponovljeno med drugim tudi v sodbi, št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012 (točka 12.), kjer je sodišče zavzelo stališče, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanj teh nalog v okviru upravne ali druge javno-pravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javno-pravnega režima izhajajo. Tako je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Ta interpretacija ZDIJZ je tudi skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, izvajalci javne službe in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog oz. glede njihovega izvrševanja javnih funkcij, za izvajanje tega nadzora pa javnost ne potrebuje in tudi ni upravičena do informacij, ki s tem niso povezane. Gre torej za vprašanje, ki je v sodni praksi že rešeno. Ker je organ po 1. členu ZDIJZ zavezanec v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javnopravnih nalog, med slednje pa ne sodijo informacije povezane s postopkom izbire generalnega direktorja organa, je IP posledično zaključil, da ne gre za informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Eden izmed treh pogojev iz 4. člena ZDIJZ (tj. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa) namreč ni izpolnjen.
Čeprav je IP ugotovil, da se zahtevani dokumenti ne nanašajo na delovno področje organa iz naslova izvajanja javne službe, pa ni sporno, da je organ zavezanec tudi na podlagi 1.a člena ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4.a člen ZDIJZ. IP se zato v nadaljevanju opredeljuje do pojma informacije javnega značaja, kot ga opredeljuje 4.a člen ZDIJZ. Ta v prvem odstavku kot informacijo javnega značaja določa:
- informacijo iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;
- informacijo o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.
Glede na drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ so informacije javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom tudi informacije iz prve alineje prvega ostavka 4.a člena ZDIJZ, ki so nastala na podlagi prej navedenih pravnih poslov oziroma so z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.
V zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti (dokumentacija v zvezi s postopkom izbire generalnega direktorja) že pojmovno ne pomenijo sklenjenega pravnega posla, hkrati pa tudi po vsebini ne predstavljajo sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem organa. Prav tako zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ niti s takšnimi pravnimi posli niso neposredno povezani.
Glede na to, da se zahtevane informacije vsebinsko nanašajo na postopek izbire generalnega direktorja, IP v nadaljevanju ugotavlja, ali gre za informacije po drugi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, skladno s katero so med drugim informacija javnega značaja informacija o članu v poslovodnem organu, in sicer informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedene osebe, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Po mnenju IP je treba določbo druge alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ v omenjenem delu razlagati po jezikovni razlagi in ne širiti pomena besede. »Informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedene osebe, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje« pomeni le dokumente, iz katerih neposredno izhaja izpolnjevanje pogojev in meril, ne zavzema pa tudi dokumentov, ki se posredno nanašajo na izpolnjevanje pogojev in meril (npr. navajanje teh podatkov v razpravi v zvezi z izpolnjevanjem pogojev in meril). V zvezi z navedenim IP poudarja, da je določba 4.a člena ZDIJZ jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, oziroma bi jih uvrstil med zavezance po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1. a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ.
Da je treba pomen definicije informacij javnega značaja za subjekte iz 1.a člena ZDIJZ iskati v jezikovnem pomenu, kot izhaja iz zakona in njegovega pomena ni dovoljeno širiti preko tega obsega, izhaja tudi iz ustavne in upravno sodne prakse s tega področja. Kot je navedlo Upravno sodišče v sodbi opr. št. I U 802/2015-10 z dne 1. 1. 2016, v 14. točki svoje obrazložitve (ko je sicer presojalo obseg podatkov o zavarovanju določenih kreditov neplačnikov po tretji alineji petega odstavka 6. a člena ZDIJZ) je razkritje podatkov že na zakonski ravni skrbno pretehtano glede na javno korist, ki bo z njim dosežena, sodišče pa mora biti pri morebitni razlagi relevantnih določb zadržano, da poseg v sicer varovane podatke ne bi bil širši, kot ga je predvidel zakonodajalec. Sodišče se strinja z IP, da je zakonodajalec zelo natančno in konkretno določil, kateri podatki naj bodo predmet objave in s tem izjema od splošnega režima njihove zaupnosti, pri razlagi pa se je treba »držati njenega najožjega jezikovnega pomena.«. Ustavno sodišče pa je v svoji odločitvi št. U-I-201/14-14 in U-I-2012/14-13, z dne 19. 2. 2015, ko je presojalo ustavno skladnost novele ZDIJZ-C, ki je med drugim uzakonila zavezo dostopa do informacij javnega značaja tudi za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, oseb javnega prava, poudarilo pomen splošnega načela sorazmernosti iz drugega člena Ustave Republike Slovenije, ki se tehta med obstojem javne koristi za dostop do informacij zaradi večje transparentnosti, zmanjšanje korupcijskega tveganja in povečanje učinkovitosti upravljanja in med interesom svobodne gospodarske pobude, da se ohrani določen del informacij kot poslovno skrivnost.
Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da zahtevani Zapisnik 10. redne seje Nadzornega sveta Pošte Slovenije d.o.o. št. U7- -1/2022-JG z dne 1. 2. 2022, v katerem se ena izmed točk dnevnega reda nanaša na imenovanje novega generalnega direktorja, ne izpolnjuje pogojev za opredelitev informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, ker se le posredno nanaša na informacije v zvezi z zaposlitvijo oziroma imenovanjem generalnega direktorja, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Obravnavani zapisnik namreč ne vsebuje dokumentov, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje, temveč vsebuje poročilo o delu Kadrovske komisije nadzornega sveta organa, razpravo, ki je potekala v zvezi s tem poročilom, in postopek sprejemanja sklepov, vezanih na imenovanje generalnega direktorja. Glede tega zapisnika zato IP zaključuje, da je organ prve stopnje v tem delu svojo odločitev obrazložil z napačnimi razlogi, ker je svojo odločitev v celoti oprl le na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar pa je izrek v izpodbijani odločbi kljub temu zakonit, zato je IP pritožbo prosilke, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, v delu, ki se nanaša na dostop do Zapisnika 10. redne seje Nadzornega sveta Pošte Slovenije d.o.o. št. U7- -1/2022-JG z dne 1. 2. 2022, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Nasprotno pa je preostala zahtevana dokumentacija, ki se nanaša na kandidaturo aktualnega generalnega direktorja, informacija javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, ker gre za dokumente, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje generalnega direktorja. IP v nadaljevanju najprej pojasnjuje, v katerih dokumentih oziroma predpisih so določeni pogoji in merila za zaposlitev oziroma imenovanje generalnega direktorja organa. V skladu s 26. členom Akta o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije, d.o.o., z dne 2. 3. 2021, je za člana poslovodstva lahko imenovana vsaka poslovno sposobna fizična oseba, ki poleg zakonsko določenih pogojev izpolnjuje tudi naslednje pogoje:
1. ima pridobljeno 7. raven izobrazbe (naravoslovne ali družboslovne smeri),
2. pripravi program dela, iz katerega izhaja poznavanje problematike poštne dejavnosti,
3. ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ali v organih vodenja in nadzora velike gospodarske družbe ali druge primerljive izkušnje,
4. obvlada znanje vsaj enega svetovnega jezika na višji ravni,
5. ima strokovne, organizacijske in druge sposobnosti za opravljanje najodgovornejših nalog.
Za konkretni primer relevantne pogoje določa tudi 255. člen ZGD-1, ki pravi, da je član organa vodenja ali nadzora lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen oseba, ki:
1. je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe;
2. je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora;
3. ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved, ali
4. je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe.
V razpisu za imenovanje člana poslovodstva – generalnega direktorja organa, ki je bil dne 7. 5. 2021 objavljen na spletni strani organa, je poleg pogojev iz Akta o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije, d.o.o., z dne 2. 3. 2021, navedeno še, da mora prijava vsebovati:
1. kratek življenjepis in v njem, poleg formalne izobrazbe, tudi navedbe in/ali dokazila o drugih znanjih in veščinah, ki jih je pridobil,
2. program dela in vizijo razvoja družbe Pošta Slovenije, d.o.o. za petletno obdobje,
3. dokazilo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe ter datum (dan, mesec in leto) zaključka izobraževanja ter ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena,
4. dokazilo o delovnih izkušnjah, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj, med drugim tudi, da ima kandidat delovne izkušnje na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih ali druge primerljive izkušnje,
5. dokazilo o nekaznovanosti.
Nadzorni svet organa se je odločil, da se postopek iskanja generalnega direktorja, ki je potekal na podlagi razpisa z dne 7. 5. 2021, ustavi. Organ je nato januarja 2022 za iskanje in selekcijo najprimernejših kandidatov pooblastil zunanjo zaposlitveno agencijo. Izbrani kandidat je v tem postopku z namenom, da izkaže izpolnjevanje pogojev, oddal vlogo, ki obsega dokumente, ki so navedeni zgoraj (četrti odstavek obrazložitve te odločbe, pod besedilom »Pritožba je delno utemeljena.«), zaposlitvena agencija pa je v okviru postopka za izbiro generalnega direktorja organa pripravila še naslednje dokumente:
- Psihološko poročilo,
- Poročilo Pošta Slovenije d.o.o., član poslovodstva – generalni direktor,
- Poročilo Pošta Slovenije d.o.o., obrazložitev izpolnjevanja pogojev kandidatov.
Po pregledu vsebine vseh navedenih dokumentov IP ugotavlja, da je iz njih razvidno izpolnjevanje pogojev za zasedbo predmetnega delovnega mesta, zato zaključuje, da izpolnjujejo vse pogoje za opredelitev informacije javnega značaja po 2. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.
IP v nadaljevanju obravnava vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosilki zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov v celoti. Skladno z navedeno določbo ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako treba ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.
Poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji neposredno uporablja Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov). Ker na nacionalnem nivoju zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov ter definicije osebnega podatka.
Po določilu člena 4, pododstavka (1), Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti vsebujejo številne podatke, ki se nanašajo na točno določenega posameznika (izbranega kandidata za delovno mesto generalnega direktorja organa in še nakaterih drugih posameznikov) in tako nesporno predstavljajo osebne podatke.
Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim dovoljena, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako lahko predstavlja tudi ZDIJZ ali pa kateri drug nacionalni zakon. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.
Kot je IP utemeljil že zgoraj, zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, le-te pa so absolutno javne na podlagi drugega odstavka 6.a člena ZDIJZ. Navedeni člen ZDIJZ določa, da se z namenom povečanja transparentnosti nad porabo sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli dostop do zahtevanih informacij javnega značaja iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona. Ker so torej ti podatki absolutno javni, IP v postopek ni pozival stranskih udeležencev, saj je skladno z a 26. a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.
Nasprotno pa IP ni našel zakonite pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov, iz katerih ni razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje generalnega direktorja, nahajajo pa se v nekaterih delih zahtevanih dokumentov, kar je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve te odločbe.
IP je v nadaljevanju preverjal, ali je možen t.i. delni dostop do zahtevanih dokumentov. Ta je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona (izjeme – op. IP) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Nadalje je ta določba konkretizirana v 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju: Uredba), iz katere sledi, da je delni dostop mogoč, če je varovane informacije mogoče iz dokumenta fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne. Ne glede na to se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Obe navedeni določbi opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Vendar pa implementacija delnega dostopa ne predstavlja samo tehničnih težav ločevanja prosto dostopnih od zavarovanih podatkov, temveč tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Kot je pravilno navedel organ v izpodbijani odločbi, je že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ker bi bilo dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za prosilca (primer Olli Mattila proti Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2011, ECR II-226). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta tehnični in vsebinski vidik.
Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je izvedba delnega dostopa možna pri vseh zahtevanih dokumentih, razen pri dokumentu z naslovom Psihološko poročilo (v nadaljevanju psihološko poročilo). Če se na zahtevanih dokumentih (z izjemo psihološkega poročila) na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, prekrijejo varovani osebni podatki, katerih koncentracija ni velika, ostanejo prosilki še vedno dostopni podatki, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje generalnega direktorja. Razkritje teh podatkov je zagotovo smiselno z vidika uresničevanja namena ZDIJZ (2. člen), ki je v zagotavljanju javnosti in odprtosti delovanja organov, kar je v določbi drugega odstavka 6.a člena ZDIJZ pretehtal že zakonodajalec.
V obravnavanem psihološkem poročilu se prepletajo podatki, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje generalnega direktorja, ter tudi mnogi drugi podatki, pretežno iz zasebne sfere izbranega kandidata. IP ob tem pojasnjuje, da ni mogoče zanikati, da je funkcija v poslovodstvu organa pomembna javna funkcija, posameznik, ki to funkcijo opravlja (in ki jo je sam sprejel in se zavestno izpostavil javnosti), pa zato javna oseba, glede katere veljajo drugačna merila za posege v njeno zasebnost, še posebej v povezavi z opravljanjem te javne funkcije, ki je take narave, da je še posebej izpostavljena presoji javnosti. Pravna teorija in sodna praksa sta tudi enotni, da imajo javne osebe manjše polje pričakovane zasebnosti. Vendar opravljanje javne funkcije ne pomeni, da posameznik, ki opravlja javno funkcijo, nima pravice do zasebnosti, ki je ustavna pravica vsakega posameznika (35. člen Ustave Republike Slovenije), ki pa sicer kot vsaka druga pravica ni absolutna, ampak je lahko omejena z enakimi pravicami drugih oziroma s splošnim javnim interesom. Pri ugotavljanju javnega interesa oziroma tehtanju med dvema pravicama, pravico do varstva osebnih podatkov (oziroma tudi širše zasebnosti) in pravico dostopa do informacij javnega značaja (oziroma tudi večplastne pravice do svobode izražanja, tudi npr. pravice javnosti do obveščenosti) je ključnega pomena uporaba ustavnega načela sorazmernosti (načelo sorazmernosti oz. načelo »najmanjšega obsega podatkov« določa tudi člen 5(c) Splošne uredbe o varstvu podatkov).
Pri presoji glede možnosti izvedbe delnega dostopa v psihološkem poročilu je IP upošteval načelo sorazmernosti in izhajal iz naslednjih okoliščin in ugotovitev:
1. iz narave zahtevane dokumentacije (interpretacija zaposlitvene agencije, ki je odvisna od izbranih orodij oziroma metod proučevanja osebnosti),
2. iz vrste osebnih podatkov (osebni podatki izbranega kandidata glede njegovih osebnostnih oziroma kompetenčnih lastnosti, ki nujno kažejo na značajske poteze, praktično inteligentnost, način čustvovanja itd.),
3. iz dejstva, da v psihološkem poročilu vsebovani podatki niso javno dostopni,
4. iz vsebine psihološkega poročila, iz katere je razbrati veliko vsebnost in koncentracijo osebnih podatkov (vsi deli psihološkega poročila vsebujejo podrobne navedbe, kako posameznik reagira in razmišlja v konkretnih okoliščinah, saj so v poročilu analizirani rezultati vsakega posameznega uporabljenega testa, ki so v pretežnem delu v zasebni sferi izbranega kandidata in se ne nanašajo le na pogoje v smislu strokovnih, organizacijskih in drugih sposobnosti za opravljanje najodgovornejših nalog),
5. iz dejstva, da bi lahko ugotovitve iz psihološkega poročila (ene) zaposlitvene agencije vplivale tudi na možnost osebnega in poklicnega razvoja izbranega kandidata in doseganje položaja v delovnem (torej tudi v povezavi z eksistenčno varnostjo), pa tudi v širšem življenjskem okolju (v tem se navezuje tudi na pravico do osebnega dostojanstva in varnosti po 34. členu Ustave Republike Slovenije),
6. iz dejstva, da ni izkazan prevladujoč javni interes za razkritje (le-tega ni zatrjevala prosilka, prav tako pa tudi IP ne vidi razlogov, ki bi tak interes v konkretnem primeru utemeljevali - ni zaznati, da bi bila vsebina psihološkega poročila javnega oziroma splošnega pomena, ki naj bo deležna odprte in javne razprave, in zato ni razvidno, da bi razkritje predmetnega poročila pomenilo prispevek k razpravi v javnem interesu, ampak bi v bistvu glede na njegovo naravo oziroma vsebino prešlo (le) na osebno raven in bi bilo usmerjeno bolj v interesantnost za javnost oziroma morebitno potešitev radovednosti, ki pa ne more predstavljati legitimnega javnega interesa za predmetno razkritje).
IP po pregledu vsebine psihološkega poročila ugotavlja, da vsebuje mnogo več informacij o posamezniku, kot pa zgolj pogoje v smislu strokovnih, organizacijskih in drugih sposobnosti za opravljanje najodgovornejših nalog, vse te informacije pa se v besedilu med seboj neločljivo prepletajo, kar ob upoštevanju dejstva, da je javno znano, kdo je bil izbrani kandidat v konkretnem postopku, pomeni, da delni dostop ni mogoč. Če pa bi pri izvedbi delnega dostopa prekrili vse osebne podatke na način, da bi preprečili ogrozitev zaupnosti varovanih informacij, bi psihološko poročilo ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubilo svojo vrednost, zato dostop za prosilko ne bi bil več smiseln. Če bi z uporabo instituta delnega dostopa prekrili vse varovane osebne podatke, ki jih vsebuje psihološko poročilo, ter tudi vse podatke, s pomočjo katerih bi bilo mogoče razbrati varovane osebne podatke, bi prosilec razpolagal s praktično praznimi listi oziroma z besedilom, ki brez (prekritega) konteksta nima nobenega pomena.
Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da gre pri psihološkem poročilu za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi ta dokument ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubil svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imel več svoje vsebine, in bi bil zato brez posebne vrednosti za prosilko oz. javnost. IP po opravljenem tehtanju vseh argumentov glede anonimizacije zaključuje, da izvedba delnega dostopa v primeru psihološkega poročila ni možna oziroma smiselna, zato je bila odločitev organa prve stopnje v tem delu pravilna.
IP je v nadaljevanju pregledal vsebino dokumenta z naslovom Poročilo Pošta Slovenije d.o.o., član poslovodstva – generalni direktor, pri čemer je ugotovil, da je predmet zahteve prosilke 7. stran tega dokumenta, ki vsebuje kratko poročilo o kandidatu, ki je po končanem postopku zasedel delovno mesto generalnega direktorja organa. Ta stran obravnavanega dokumenta vsebuje izključno podatke o izpolnjevanju pogojev za zasedbo tega delovnega mesta, kar pomeni, da gre za podatke, ki so absolutno javni na podlagi 6.a člena ZDIJZ.
IP je pregledal vsebino dokumenta z naslovom Poročilo Pošta Slovenije d.o.o., obrazložitev izpolnjevanja pogojev kandidatov, pri čemer je ugotovil, da sta predmet zahteve prosilke 4. in 5. stran tega dokumenta, ki vsebuje kratko poročilo o kandidatu, ki je po končanem postopku zasedel delovno mesto generalnega direktorja organa. Na navedenih straneh obravnavanega dokumenta so navedeni izključno podatki o izpolnjevanju pogojev za zasedbo tega delovnega mesta, kar pomeni, da gre za podatke, ki so absolutno javni na podlagi 6.a člena ZDIJZ.
Nadalje je IP pregledal vsebino dokumentov, ki jih je izbrani kandidat za mesto generalnega direktorja priložil vlogi (nekateri dokumenti delno vsebujejo tudi varovane osebne podatke, tj. osebne podatke izbranega kandidata, ki niso javni na podlagi 6.a člena ZDIJZ, in varovane osebne podatke tretjih oseb, oboje je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju). Pogoj, da ima pridobljeno 7. raven izobrazbe (naravoslovne ali družboslovne smeri), je dokazoval z diplomo št. A01059, na kateri sta varovana osebna podatka datum in kraj rojstva, nista pa varovani osebni imeni v diplomi navedene dekanice in rektorja, ker gre za podatke v povezavi z delovnim mestom javnega uslužbenca, ki so javni na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z namenom izpolnitve naslednjega pogoja, tj. priprava programa dela, iz katerega izhaja poznavanje problematike poštne dejavnosti, je izbrani kandidat priložil dokument z naslovom Program dela in vizija razvoja Pošte Slovenije, d.o.o. za petletno obdobje, ki ne vsebuje varovanih osebnih podatkov. Glede izpolnjevanja pogoja, da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ali v organih vodenja in nadzora velike gospodarske družbe ali druge primerljive izkušnje, je izbrani kandidat priložil:
- potrdilo o delovnih izkušnjah z dne 19. 5. 2021, v katerem sta navedena ime in priimek posameznika, ki je zastopnik gospodarske družbe, kar pomeni, da gre za javne podatke v skladu z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06 - UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPRS-1);
- družbeno pogodbo z dne 7. 11. 2012, za gospodarsko družbo, v kateri je bil eden izmed družbenikov izbrani kandidat, vendar ta družba ni več vpisana v Poslovnem registru Slovenije, zaradi česar so varovani osebni podatki: naslov prvega družbenika, ime, priimek in naslov drugega družbenika, in številki osebnih dokumentov obeh družbenikov;
- zapisnik 1. redne seje Sveta Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, št. 9000-8/2017-10 z dne 25. 10. 2017, ki v točki Ad 3 vsebuje podatke o izbranem kandidatu, ki niso varovani, ter osebno ime namestnice predsednika sveta, ki prav tako ni varovan osebni podatek, ker je povezan z opravljanjem javne funkcije (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ);
- gradivo za 13. točko dnevnega reda 10. redne seje Občinskega sveta št. 900-0007/2014-23-401 z dne 21. 6. 2016, ki v IV. točki vsebuje predlog sklepa, ki se nanaša na izbranega kandidata in vsebuje med drugim tudi njegov naslov, ki je varovan osebni podatek;
- sklep 1/2/1 Zapisnika 1. konstitutivne seje Sveta Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane št. 1/3-9000/1-2016 z dne 21. 10. 2016, ki se nanaša na izbranega kandidata.
Pogoj, da obvlada znanje vsaj enega svetovnega jezika na višji ravni, je izbrani kandidat dokazoval s potrdilom z dne 10. 12. 2015, v katerem je varovan osebni podatek ime in priimek predavateljice. Izbrani kandidat je priložil tudi potrdilo o nekaznovanosti, v katerem sta varovana osebna podatka naslov in EMŠO izbranega kandidata, niso pa varovani ime, priimek in delovno mesto osebe, ki je potrdilo izdala, ker gre za podatke v povezavi z delovnim mestom javnega uslužbenca, ki so javni na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z izpolnjevanjem ostalih pogojev je izbrani kandidat priložil še:
- potrdilo o izobraževanju št. 2260, v katerem sta varovana osebna podatka rojstni datum in kraj izbranega kandidata;
- certifikat št. GR671132825TK, v katerem so varovani osebni podatki številka kandidata, imeni, priimka ter podpisa podpisnikov certifikata;
- potrdilo o usposabljanju z dne 31. 1. 2017, v katerem so varovani osebni podatki nazivi, imena in priimki predavateljev, javna pa sta ime in priimek podpisnice potrdila, ki je zastopnica gospodarske družbe (v skladu z ZPRS-1);
- življenjepis, v katerem se nahajajo naslednji varovani osebni podatki izbranega kandidata:
- datum rojstva,
- spol,
- državljanstvo,
- kategoriji vozniškega dovoljenja,
- hobiji in zanimanja.
Upoštevaje vse navedene argumente ni nobenega dvoma, da so zgoraj navedene informacije javnega značaja (ob izvedbi ustreznega delnega dostopa) prosto dostopne, kljub temu pa IP v nadaljevanju še dodatno utemeljuje, da je glede teh informacij tudi javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa. Na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ se ne glede na obstoj katerekoli izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tudi izjeme varovanih osebnih podatkov, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (razen če gre za določene tajne ali davčne podatke oziroma podatke poročevalskih enot za potrebe državne statistike, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre).
Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu javnega interesa gre za tehtanje, s katerim mora organ pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. Pri uporabi testa prevladujočega javnega interesa je potrebno presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije.
IP ugotavlja, da prosilka zahteva dokumente, ki so povezani s postopkom izbire kandidata za delovno mesto generalnega direktorja organa, katerega edini ustanovitelj in edini družbenik je Republika Slovenija, ki uresničuje ustanoviteljske pravice prek Slovenskega državnega holdinga, d. d.. Gre torej za vprašanje »kadrovanja« države. Za vprašanje, kako strokovno usposobljene in osebnostno primerne ljudi je država, preko članov nadzornega sveta, postavila na vodilno mesto družbe, ki je v njeni izključni lasti. Namen, ki ga mora država pri tovrstnih imenovanjih zasledovati, je namreč, da bi vodstveni kader pripomogel k doseganju boljših poslovnih rezultatov družbe ter posledično k povečanju premoženja Republike Slovenije, poleg tega pa je namen tudi zagotoviti kvalitetno, odgovorno in učinkovito delo, ki ga organ izvaja v okviru svojih javnopravnih dejavnosti.
Kot je pojasnjeno že zgoraj, organ izvaja javnopravne naloge. Organa družbe sta nadzorni svet in poslovodstvo. Generalnega direktorja, ki je član poslovodstva, imenuje in razrešuje nadzorni svet, v skladu s 23. členom Sklepa o preoblikovanju javnega podjetja Pošta Slovenije, d.o.o., v družbo Pošta Slovenije, d.o.o. (Uradni list RS, št. 67/02, 96/03 in 69/05; v nadaljevanju Sklep). 20. člen Sklepa določa, da nadzorni svet šteje sedem članov, od katerih jih ustanovitelj, torej Republika Slovenija, imenuje pet, dva člana nadzornega sveta pa voli svet delavcev. Glede na to je posledično tudi odločitev o izbiri generalnega direktorja nedvomno povezana z vsakokratno politično oblastjo. Ob tem pa se v javnosti pogosto zastavlja vprašanje, ali država oziroma točneje vlada, dejansko zagotavlja kakovostno upravljanje družbe (organa), ki jo ima v lasti. Ker gre za vodilna delovna mesta v družbi, nikakor ni mogoče slediti odločitvi organa, da so vse zahtevane informacije varovani osebni podatki.
Pri imenovanju najvišjih predstavnikov družbe v 100 % državni lasti je namreč temeljnega pomena zagotavljanje preglednosti dela pristojnih organov in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega ali arbitrarnega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela. Problematika s tega področja se vsekakor dotika širše javnosti, saj očitno v javnosti prevladuje mnenje, da je za zasedbo tako pomembnih delovnih mest pomembna politična pripadnost, ne pa sama strokovnost. V medijih tako lahko zasledimo: »Nadzorni svet Pošte Slovenije je za novega generalnega direktorja družbe imenoval sedanjega vršilca dolžnosti …, ki je kader SDS.« objavljeno 1. 2. 2022 v Delu pod naslovom »Nov generalni direktor Pošte Slovenije je …«; »V javnosti so se pojavljali številni očitki o političnem kadrovanju v vrhu Pošte Slovenije, saj je … že dobro desetletje svetnik SDS…« objavljeno 1. 2. 2022 v Dnevniku pod naslovom »Vodenje Pošte Slovenije s polnim mandatom prevzema …«; »Nova koalicija bo po predvolilnih napovedih odločno pometla politične kadre, ki jih je nastavila Janševa vlada. Kot primer neprimernega in netransparentnega kadrovanja v državnih družbah je bil pred volitvami pogosto omenjen vrh Pošte Slovenije.« objavljeno 28. 4. 2022 v Delu pod naslovom »SDH v pregled imenovanja …«. Omenjeni očitki se lahko preprečijo samo z odprtostjo zahtevanih informacij, da je javnost seznanjena s podatki, ki so povezani z javno objavljenimi in predpisanimi pogoji za zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja organa. Šele konkretne informacije pripomorejo k temu, da lahko državljani razumejo posledice sprejetih odločitev, oziroma izrazijo morebitne (relevantne) pomisleke glede takih odločitev. Splošno znano je, da se je že ob imenovanju izbranega kandidata v javnosti razvila široka razprava, ki je bila v zvezi s tem, ali izbrani kandidat izpolnjuje pogoj glede vodstvenih izkušenj in ali je bila pri tem zagotovljena objektivnost in nepristranskost odločanj nadzornega sveta organa, zlasti zaradi javno izraženih ugibanj o političnih vplivih oziroma vplivih nosilcev družbene, ekonomske ali politične moči itd. IP zato ugotavlja, da bi razkritje zahtevanih dokumentov, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev in meril za zasedbo predmetnega delovnega mesta, zagotovo imelo pomemben prispevek k javni razpravi o omenjenih temah. Ob tem pa bi javna korist od obveščenosti o vsebini zahtevanih dokumentov upravičila poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov oziroma širše zasebnosti, ker bi koristi razkritja presegle težo posega v slednjo pravico.
IP izpostavlja, da so na spletni strani organa predstavljeni člani poslovodstva organa, med katerimi je tudi generalni direktor, ki je predstavljen s podrobnim življenjepisom. Kot že rečeno, gre za posameznika, ki zaseda eno najpomembnejših delovnih mest v podjetju v 100% lasti države, torej upravlja kapital, ki je v lasti vseh državljanov, zato gre vsekakor za osebo, ki je za slovensko javnost, prav zaradi svojega položaja, pomembna in bi ga v tem kontekstu morali opredeliti kot javno osebo. Njegove odločitve bodo namreč vplivale na delovanje organa, na njegovo uspešnost in učinkovitost, posledice pa bodo občutili vsi državljani. V obravnavanem primeru po oceni IP generalni direktor organa nedvomno sodi med relativne javne osebnosti, kar pomeni, da lahko utemeljeno pričakuje, da je njegova zasebnost zmanjšana v delu, ki je povezan z zasedbo obravnavanega delovnega mesta v državni družbi, v konkretnem primeru predvsem z izpolnjevanjem pogojev za zasedbo omenjenega delovnega mesta. Zaradi trenutnih negotovih razmer v svetu (ruska agresija v Ukrajini, razmere na energetskih trgih,…) je gospodarstvo izpostavljeno visokim tveganjem, na katera niso imuna niti podjetja v državni lasti. Zato so v tem obdobju še posebej pomembni strokovnost, izkušnje in nenazadnje tudi integriteta ljudi, ki vodijo tovrstne družbe, da bi omogočili njihovo kakovostno upravljanje. Prav zato se mora po oceni IP v konkretnem primeru pravica do varstva osebnih podatkov posameznikov, ki takšna delovna mesta zasedajo, v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnih mest, umakniti javnemu interesu, ki v tem primeru prevlada.
V konkretnem primeru bi prepoved razkritja osebnih podatkov, ki se nanašajo na pogoje za zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja organa (in ki jih je IP podrobno opredelil že zgoraj), onemogočala nadzor javnosti nad tako občutljivim področjem, kot je imenovanje posameznikov na najvišja delovna mesta v družbah v 100 % lasti države. Odprtost podatkov glede strokovnosti, zahtevane izobrazbe, izkušenj in vizije delovanja družbe, po mnenju IP, vsekakor pripomorejo zlasti k večji odgovornosti države do državljanov in do transparentne politike, ki jo država izvaja na področju kadrovanja v družbah v lasti države.
IP ocenjuje, da javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov iz postopka izbire kandidata za delovno mesto generalnega direktorja organa, iz katerih izhaja izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil posledično imenovan izbrani kandidat, nedvomno pretehta nad interesom konkretnih posameznikov za omejitev dostopa do zahtevanih dokumentov. Po mnenju IP ima namreč javnost upravičen interes izvedeti, na kakšen način država izvaja politiko na področju kadrovanja v družbah v 100 % lasti države in katere kvalitete, znanja in izkušnje država, preko nadzornega sveta družbe, šteje kot odločilne pri izbiri za zasedbo najbolj odgovornih delovnih mest.
Na koncu IP zaključuje, da test interesa javnosti glede razkritja zahtevanih dokumentov pripelje do vsebinsko enake presoje, kot jo je naredil že zakonodajalec v drugem odstavku 6.a člena ZDIJZ, torej, da so absolutno javne vse informacije javnega značaja iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Ob tem IP pojasnjuje, da tudi glede na rezultate izvedenega testa interesa javnosti ni potrebe, da se odpirajo tudi osebni podatki, ki z imenovanjem na delovno mesto generalnega direktorja niso v neposredni oz. bistveni zvezi. Gre za podatke o datumu in kraju rojstva, o naslovu bivališča, znanju in izkušnjah, ki niso v neposredni zvezi s predpisanimi pogoji, hobiji. Te podatke mora organ ob posredovanju v 1. točki izreka določene dokumentacije prekriti.
Po preučitvi celotne zadeve je IP zaključil, da zahtevani podatki ne predstavljajo v celoti varovanih osebnih podatkov in da je zahtevi prosilke, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, mogoče delno ugoditi. Pritožbi prosilke je zato delno ugodil ter, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo organa delno odpravil in sam delno rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je ugotovil, da zahtevani podatki predstavljajo varovane osebne podatke (glede Psihološkega poročila ter glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka), pa je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka