prosilec - Osnova šola Prežihovega Voranca
+ -Številka: 090-95/2025
Kategorije: Osebni podatek, Tajnost vira, Test interesa javnosti
POVZETEK:
Organ je zavrnil prosilcu dostop do določenih delov zahtevanega zapisnika zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku v večjem delu sledil ugotovitvi in utemeljitvi organa glede varovanih osebnih podatkov, ki so predmet zahteve prosilca. Za obdelavo osebnih podatkov mora biti namreč vedno podana ustrezna pravna podlaga in upoštevana tudi načela obdelave, tudi ko gre za podatke javnih uslužbencev. V delu zahtevanih podatkov je IP ugotovil tudi izjemo varstva tajnosti vira. IP se je opredelil tudi do testa interesa javnosti, ki ga je prosilec uveljavljal podredno, na podlagi katerega je ugotovil, da v obravnavanem primeru interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ do razkritja vsebine zahtevanih podatkov Zapisnika ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razlogov, zaradi katerih je informacija zavarovana kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V delu zahtevanih podatkov pa je IP ugotovil, da je podana zakonska podlaga za razkritje po določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je tako pritožbi prosilca ugodil delno.
ODLOČBA:
Številka: 090-95/2025/2
Datum: 4. 4. 2025
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 11. 3. 2025, zoper odločbo OSNOVNE ŠOLE PREŽIHOVEGA VORANCA, Prežihova ulica 8, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-95/2025 z dne 5. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca z dne 11. 3. 2025 se delno ugodi. Odločba OSNOVNE ŠOLE PREŽIHOVEGA VORANCA, št. 090-95/2025 z dne 5. 3. 2025, se delno odpravi in se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati Zapisnik 19. redne seje Sveta Osnovne šole Prežihovega Voranca, na način, da mu posreduje še naslednje podatke:
- besedilo na koncu tretjega odstavka Točke 6, str. 3/5, za besedilom »… objavljeni v zbornici …«);
- besedilo četrtega odstavka Točke 6, str. 3/5, med besedilom »…viseli v zbornici …« in »Predsednica Sveta šole se je odločila …«;
- besedilo enajstega odstavka, str. 4/5, od začetka do besedila »… da je naša šola mogoče edina ...« ter od besedila »… nima igrišča, in …« do konca tega stavka;
- besedilo dvanajstega odstavka, str. 4/5, med besedilom »… je tudi prosila, …« in »Tako urejeno …«.«.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
(1) Prosilec je z zahtevo z dne 26. 1. 2025, na podlagi ZDIJZ, zahteval, da mu organ posreduje potrjen zapisnik 19. redne seje Sveta Osnovne šole Prežihovega Voranca (v nadaljevanju: Svet organa), ki je potekala 10. 12. 2024. Kot obliko seznanitve je določil elektronsko obliko.
(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-95/2025 z dne 5. 3. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil v delu, zaradi varstva osebnih podatkov. Upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, je ugotovil, da so v obravnavanem primeru pogoji za informacijo javnega značaja izpolnjeni. V nadaljevanju je ugotavljal, ali so v zahtevanem dokumentu izkazane izjeme v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ, oziroma ali je dokument, ki predstavlja informacije javnega značaja, javno dostopen v celoti ali delno, pri tem pa je upošteval t.i. erga omnes učinek. Organ je tako ugotovil, da je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v zvezi s katero je izpostavil Splošno uredbo o varstvu podatkov[1] in Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2), saj je z vpogledom v zahtevani dokument ugotovil, da ta nedvomno vsebuje osebne podatke, in sicer:
- članov Sveta organa, torej predstavnikov ustanoviteljev, delavcev in staršev (ime in priimek, funkcija, izrečeni predlogi, mnenja, opažanja in doživljanja);
- oseb, ki so bile prisotne na seji Sveta organa in ki niso njegovi člani, torej vabljenih zaposlenih (javni uslužbenci) in pooblaščenih oseb (ime in priimek, naziv delovnega mesta ali funkcija, izrečeni predlogi, mnenja, opažanja in doživljanja, redna delovna uspešnost); ter
- oseb, ki niso bile prisotne na seji Sveta organa, pa so bile omenjene med razpravo prisotnih, to so nekdanji zaposleni javni uslužbenci (ime in priimek, delo, ki so ga opravljali, in mnenja).
Nadalje je organ ugotavljal, ali je za razkritje določenih osebnih podatkov podana pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6 in na katero se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2. V zvezi z razkritjem osebnih podatkov javnih uslužbencev in članov Sveta organa je organ zaključil, da je podana pravna podlaga za obdelavo določenih njihovih osebnih podatkov na podlagi določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za t.i. »izjemo od izjem«, ki se nanaša na absolutno javne podatke, v obravnavanem primeru povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, porabo javnih sredstev ali v zvezi z javno funkcijo. Pri tem je organ še dodatno pojasnil, da posamezniki, ki so člani Sveta organa, ne zastopajo svojih osebnih interesov, temveč delujejo v imenu in za račun organa (Sveta organa), in torej kot posamezniki opravljajo javno funkcijo, saj pristojnosti članov sveta zavoda v skladu z 48. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI) in 30. členom Zakona o zavodih (v nadaljevanju: ZZ) sodijo v okvir oblastnega delovanja javne šole.[2] V nadaljevanju obrazložitve je organ pojasnil, da gre v primeru 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer[3], pri tem pa je treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov ter načela sorazmernosti. Slednje je zasledovano tudi v načelih omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov iz točk (b) in (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Upoštevaje navedeno pomeni, da niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev, oziroma opravljane javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega uslužbenca. Tako npr. podatki, ki izražajo osebne lastnosti, sposobnosti, občutenja, razmišljanja, subjektivna dojemanja, način reagiranja, osebni pogled, odnos do prekršene norme, ali morebitne občutljive osebne podatke o psihofizičnem in zdravstvenem stanju, sodijo v zasebno sfero in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem.[4] Organ je zato v nadaljevanju ugotavljal, kateri osebni podatki so tisti, ki so glede na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev oziroma podatki povezani s porabo javnih sredstev, in kateri osebni podatki članov Sveta organa so tisti, ki so v neposredni zvezi z opravljanjem njihove javne funkcije. Presodil je, da ne obstaja pravna podlaga za razkritje tistih delov dokumenta, ki jih je mogoče šteti za besedilo zasebne narave, saj izraža subjektivna stališča, občutenja, razmišljanja, dojemanja, način reagiranja, osebni pogled, odnos do prekršene norme, ki zato niso vezani na opravljanje javne funkcije ali pa niso v neposredni povezavi z delovnim razmerjem. Kadar oseba, četudi opravlja javno funkcijo ali gre za javnega uslužbenca, navaja svoja osebna stališča glede določene problematike, govori o svojem doživljanju dogodkov in subjektivnem dojemanju teh, gre za njene vrednostne sodbe, ki izhajajo izključno iz osebnega mnenja. Tudi, ko gre za opis dogodkov in dejanj, ki ne izvirajo iz pooblastil, ki jih ima javni uslužbenec ali posameznik, ki opravlja javno funkcijo, temveč gre za opis okoliščin, ki segajo v njegovo zasebno sfero, ima posameznik pravico do zasebnosti.[5] Organ je ob tem izpostavil še stališče Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP), konkretno sodbe v primerih Hallford in Copland proti Združenemu kraljestvu. Prav tako je presodil, da v zasebno sfero sodijo tisti deli besedila v dokumentu, ki se nanašajo na utemeljitev redne delovne uspešnosti (v povezavi s pričakovanji na delovnem mestu), in ki razkrivajo osebne lastnosti, sposobnosti in druge značilnosti ocenjevanega javnega uslužbenca.[6] Po presoji organa tudi ne obstaja pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov posameznih nekdanjih zaposlenih, saj v tem smislu ne gre za osebne podatke, ki bi (še) bili povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma z opravljanjem dela javnega uslužbenca. Posledično je organ v zahtevanem dokumentu prekril ime in priimek nekdanjega zaposlenega, delo, ki ga je opravljal in njegovo izjavo, podano po prenehanju delovnega razmerja. Gre namreč za prepletene navedbe osebnega imena in priimka in drugih naveznih okoliščin, predvsem področja dela v povezavi z javnimi podatki, na podlagi katerih bi se lahko sklepalo na posameznika oziroma bi bil ta določljiv, pri čemer pa tudi ne gre za podatke, ki bi se lahko obdelovali (izjemoma), ker bi bili nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti sveta zavoda oziroma organa. Torej gre za podatke, ki se nanašajo na fizično osebo, in iz katerih je v povezavi s podatki v zvezi s konkretnim zapisniki sej sveta mogoče fizično osebo določiti (brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali velike porabe časa). V zvezi z razkritjem osebnih podatkov sindikalne zaupnice pa je organ dodatno pojasnil, da se podatki pooblaščenih oseb (ime in priimek), ne štejejo za osebne podatke, saj v mandatnem razmerju stranka-pooblaščenec obstaja tudi t. i. zunanje razmerje, to je pooblastilo, s katerim pooblaščenec izkazuje svoje upravičenje navzven, kot to velja za konkretni primer.[7] To pomeni, da samega dejstva, da določen pooblaščenec - sindikalni zaupnik sodeluje v določenem postopku, ni mogoče vključiti oziroma obravnavati kot del zaupnega razmerja med strankami, če pooblaščenec, ki je naveden v zapisniku, ne nastopa v funkciji fizične osebe kot posameznik in v lastnem imenu, ampak v vlogi pooblaščene osebe, kar sodi v javno sfero. Upoštevaje navedeno je tako odločil, da ime in priimek fizične osebe v vlogi opravljanja sindikalne funkcije nista varovana osebna podatka. Organ je torej odločil o t.i. delnem dostopu do zahtevanega zapisnika, upoštevaje 7. člen ZDIJZ.
(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 11. 3. 2025, ker ocenjuje, da je bila navedena odločba izdana ob bistvenih kršitvah določb postopka, organ pa je v zavrnilnem delu napačno uporabil materialno pravo. Glede varovanih osebnih podatkov javnih uslužbencev je navedel, da je organ napačno apliciral materialno pravo. Izpostavil je določbo četrtega odstavka 6. člena ZVOP-2, s katero je konkretizirana pravna podlaga zakonitosti obdelave osebnih podatkov, vsebovana v točki e prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, pa tudi določbe prvega odstavka 48. člena ZOFVI in 38. člena ZZ. V tem delu gre po njegovem mnenju za izvrševanje zakonitih pristojnosti in nalog, celo obveznosti, saj drugi odstavek 38. člena ZZ svetom javnih zavodov nalaga dolžnost razrešitve ravnatelja, če ta pri svojem delu ugotovi katero izmed tipov kršitev, navedenih v tretji in četrti alineji drugega odstavka istega člena. Navedel je, da v takšnih primerih ne moremo govoriti o varovanih osebnih podatkih in utemeljenosti z njimi povezane izjeme, ki odreka dostop do informacij javnega značaja. Izpostavil pa je tudi 27. člen Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Prežihovega Voranca (v nadaljevanju: Odlok) in 3. člen Poslovnik o delu sveta zavoda Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana z dne 27. 2. 2014 (v nadaljevanju: Poslovnik). Ker je torej po njegovem mnenju podana pravna podlaga za zakonito obdelavo osebnih podatkov javnih uslužbencev, saj bi bilo razkritje navedenih podatkov skladno z ZVOP-2, organ ni pravilno uporabil izjeme, ki jo predpisuje 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nadalje je navedel, da v kolikor IP ne bi sledil predhodnemu razlogovanju, se je prosilec v nadaljevanju opredelil še do izjeme od izjem po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z navedbami organa. V zvezi z odločbo IP št. 090-93/2020, ki jo je izpostavil organ, je tako navedel, da zadeve ne gre enačiti z dejansko podlago v tem primeru, saj se ti v bistvenem razlikujeta. V odločbi št. 090-219/2020 je IP v zvezi z razkritjem besedil, ki predstavljajo mnenja, pobude, predloge, pripombe in dopise članov sveta zavoda ene od javnih osnovnih šol, vezane na opravljanje njihove funkcije v organu, dejal drugače kot to tolmači organ. Odločil je, da takšna besedila ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj so ti povezani z opravljanjem javne funkcije, pristojnosti članov sveta zavoda pa v skladu s 48. členom ZOFVI sodijo v okvir oblastnega delovanja javne šole. Prav takšna besedila so vsebovana v zahtevani dokumentaciji, zato je organ njen del po mnenju prosilca neupravičeno prekril. Meni pa tudi, da zahtevani podatki prestanejo tudi test pričakovane zasebnosti, kot ga je razvilo ESČP. V zvezi s tem je tako ponovno izpostavil Odlok in Poslovnik. Ko ti sodelujejo na sejah Sveta organa, na zapisnik ne podajajo svojih zasebnih besedil, za katere bi lahko utemeljeno pričakovali, da se javnost z njimi ne bo nikoli seznanila. Gre za funkcijo, za katero so predstavniki zaposlenih izvoljeni s strani vseh zaposlenih v zavodu, predstavniki staršev s strani sveta staršev, predstavniki ustanovitelja pa s strani predstavniškega organa lokalne skupnosti. Pravno nevzdržna je po njegovem mnenju trditev, da bi lahko članice in člani sveta zavoda javne osnovne šole utemeljeno pričakovali zasebnost glede svojih mnenj, pobud, predlogov, ipd., ki jih tekom opravljanja svoje javne funkcije, za katero so bili izvoljeni, izrečejo na potrjen zapisnik. Navedene skupine ljudi že s kandidiranjem na funkcijo, za katero so izvoljene, sprejmejo, da bo njihovo delo podvrženo legitimnemu nadzoru javnosti in da njihova mnenja in opažanja, ki se jih zabeleži v zapisnik, ne bodo ostala skrita javnosti. V zvezi s prekritjem podatkov pri točkah dnevnega reda 4 in 6 pa se je opredelil do pojma porabe javnih sredstev ter pri tem izpostavil sodbe Upravnega sodišča št. I U 865/2015, št. I U 1544/2018-51 in št. I U 2033/2018-11. Iz dokumentacije, ki jo je posredoval organ, je mogoče razbrati, da se vsebina prekritega dela zapisnika v 4. točki ne nanaša na ocenjevanje redne delovne uspešnosti ravnateljice organa v skladu s takrat veljavnim tretjim odstavkom 22.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSPJS), pač pa obravnava že izvedeno izplačilo redne delovne uspešnosti ravnateljici organa v tretjem trimesečju leta 2023. Glede na to meni, da ni utemeljeno sklicevanje organa na odločbo IP št. 090-123/2024, ki se nanaša na zahtevo za posredovanje posameznih ocenjevalnih listov pri zavezancu zaposlenih javnih uslužbencev. V navedeni zadevi je IP sicer zavzel stališče, da osebne lastnosti, sposobnosti in druge značilnosti posameznika, sodijo v zasebno področje in jih ni mogoče uvrstiti med prosto dostopne informacije, vendar pa se je in ne na domnevne nepravilnosti pri izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost, izkazane v zapisniku sveta zavoda, kot to velja v tem primeru. Iz neprekritega dela, ki povzema navedbe ravnateljice na seji Sveta organa izhaja, da naj bi v navedenem trimesečju prišlo do izplačila redne delovne uspešnosti ravnateljici brez podlage v odločitvi Sveta organa, kot je to zahteval takrat veljavni tretji odstavek 22.a člena ZSPJS, kar bi seveda lahko pomenilo tudi nezakonito izplačilo javnih sredstev. Nadalje iz neprekritih delov 6. točke izhaja, da naj bi se obravnavali domnevno slabi odnosi med vodstvom in zaposlenimi pri organu. Problematična naj bi bila predvsem izplačila redne delovne uspešnosti zaposlenim, odsotnost objave kriterijev, oziroma način njihove objave in seznanjanja zaposlenih, kjer bi se lahko izkazalo, da izplačevanje redne delovne uspešnosti ni potekalo v skladu s predpisi. Ker je torej izplačevanje redne delovne uspešnosti tako ravnateljem javnih zavodov kot tudi zaposlenim v njih podvrženo javnopravnim pravilom, financira pa se iz javnih sredstev, je prosilec zaključil, da so podatki, vsebovani v počrnjenih delih 4. in 6. točke zahtevane dokumentacije podvrženi izjemi v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je tudi, da uveljavlja prevladujoč javni interes glede razkritja zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ v primeru, če bi IP presodil, da je v predmetni zadevi utemeljena izjema, vsebovana v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki utemeljuje delno zavrnitev dostopa. Zahtevana dokumentacija po mnenju prosilca namreč vsebuje podatke o obravnavi domnevnih nepravilnosti pri izplačevanju in odrejanju redne delovne uspešnosti pri organu, kot je to navedel že predhodno.
(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-138/2025 z dne 20. 3. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil fotokopije dokumentov spisa zadeve, tudi zadevni Zapisnik 19. redne seje Sveta Osnovne šole Prežihovega Voranca, ki je potekala 10. 12. 2024 (v nadaljevanju: Zapisnik).
Pritožba je delno utemeljena.
Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(6) IP ugotavlja, da prosilec s pritožbo izpodbija odločbo organa v njenem zavrnilnem delu 2. točke izreka, zato se tudi presoja IP osredotoča samo na ta del Zapisnika.
(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanim Zapisnikom razpolaga v materializirani obliki, saj ga je tudi posredoval IP. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej v obravnavanem primeru izpolnjeni.
(8) Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do posameznih podatkov iz Zapisnika zaradi varstva osebnih podatkov.
Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
(9) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov[8] pomeni osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.
(10) Upoštevaje navedeno definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da Zapisnik, katerega posamezne podatke je organ prekril, obsega posamezne varovane osebne podatke fizičnih oseb (ime in priimek, delovno mesto, podpis, … ), pa tudi druge navezne okoliščine (osebna zaznavanja situacij, …). Ob tem IP pripominja, da že samo dejstvo, da bi bila oseba določljiva zgolj eni osebi, zadostuje za uporabo izjeme varstva osebnih podatkov. Datumski podatki o tem, kdaj so bili objavljeni rezultati redne delovne uspešnosti v zbornici, pa nedvomno ne predstavljajo nobenega osebnega podatka, zato jih je organ dolžan razkriti.
(11) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih podatkov (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2. Splošna uredba o varstvu podatkov nadalje v 86. členu določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker torej razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja torej potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja sicer lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon.
(12) Upoštevaje navedeno in po vpogledu v Zapisnik IP ugotavlja:
-- Zakonsko podlago za razkritje predloga članice Sveta (glede navajanj nazivov učiteljev) in splošnih navedb o spremembah na šoli člana Sveta organa (glede igrišča in šol v naravi) predstavlja določba 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ. Te navedbe so po oceni IP navedbe, ki jih je mogoče šteti kot navedbe članov Sveta organa z vidika njihove javne funkcije in so konkretne ter izhajajo iz določenih dejstev. Da člani Sveta organa, kot organa zavoda opravljajo javno funkcijo v obravnavanem primeru, ni sporno, ne z vidika organa in ne z vidika prosilca, zato se IP do tega posebej ne opredeljuje.
- Ni podane pravne podlage za razkritje besedila drugega odstavka Točke 4, ker se besedilo nanaša na vlagatelja zahteve po ZDIJZ. Tudi s samim prekritjem podatkov o imenu, priimku in delovnem mestu te fizične osebe kot prosilca po ZDIJZ bi bil ta lahko določljiv na podlagi drugih naveznih okoliščin.
- Ni podane pravne podlage za razkritje besedil, ki se nanašajo na navedbe posameznikov v zvezi z delom ravnateljice, pri čemer ta navajanja ne predstavljajo dejstev, oziroma konkretnih podatkov v zvezi z njenim delom (odločitvami, postopki, …), ali porabo javnih sredstev, da bi jih bilo mogoče povezati s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ kot pravno podlago za razkritje. Poleg tega pa je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, in to izpostavlja tudi organ, stališče IP je, da kadar oseba, četudi gre za javnega uslužbenca, navaja svoja osebna stališča glede določene problematike, govori o svojem doživljanju dogodkov in subjektivnem dojemanju teh, gre za njene vrednostne sodbe, ki izhajajo izključno iz osebnega mnenja, ki ga je oblikoval avtor določenega stališča.
- Ni podane pravne podlage za razkritje zadnjega stavka četrtega odstavka Točke 4, ker se nanaša na izjavo nekdanjega zaposlenega, pa čeprav se nanaša na njegovo delo javnega uslužbenca.
- Prav tako ni podane pravne podlage za razkritje navedb sindikalne zaupnice, saj gre za navedbe, ki so nastale v zaupnem mandatnem razmerju, posamezniki kot člani sindikata pa bi lahko bili na ta način določljivi.
(13) IP je tako v večjem delu sledil argumentom organa, na podlagi katerih je organ v Zapisniku prekril določene osebne podatke ter se v izogib ponavljanju sklicuje na argumentacijo organa, tudi v delu, v katerem organ izpostavlja načelo zasebnosti v javnem sektorju in načelo sorazmernosti razkritja osebnih podatkov. Slednje je zasledovano tudi v načelih omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov iz točk (b) in (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. IP poudarja, da po »izjemi od izjem« niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Za obdelavo osebnih podatkov mora biti torej vedno podana ustrezna pravna podlaga in upoštevana tudi načela obdelave, tudi ko gre za podatke javnih uslužbencev. V zvezi s tem tako IP pripominja, da dejansko že iz navedb prosilca izhaja, da ne gre za konkretnejše podatke, ampak kot navaja prosilec že sam, citirano: »… , da bi iz zahtevane dokumentacije lahko izhajali podatki, ki vzbujajo sum v pravilno izplačevanje redne delovne uspešnosti pri organu, …«. Navedbam organa in IP o ustrezni pravni podlagi za obdelavo osebnih podatkov pa dejansko pritrjujejo tudi navedbe prosilca, ko navaja, da se lahko osebni podatki članov Sveta zavoda organa, ki vsebujejo njihova zaznavanja in poglede glede domnevnih kršitev opravljanja ravnateljske funkcije, in ki bi se torej nanašali na izvrševanje v ZOFVI in ZZ navedenih zakonitih nalog, pristojnosti in obveznosti Sveta zavoda, obdelujejo izjemoma, torej če se s tem seveda ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
(14) IP ob upoštevanju navedenega in po vpogledu v zadevni del Zapisnika zaključuje, da je v obravnavanem primeru v večjem delu prekritega besedila podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in tako v tem delu sledi utemeljitvi organa.
(15) IP pojasnjuje še, da ZDIJZ v a26.a členu določa, da je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. Navedeno pomeni, da organ v postopek ne pozove stranskih udeležencev (in je edina stranka postopka zgolj prosilec), v tistih primerih, kadar že sam zakon določa, da je določena informacija javna. Ker je IP ugotovil, da so podatki, o dostopu do katerih je odločil, javni po navedeni pravni podlagi (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), v postopek ni pritegnil članov Sveta organa.
(16) Prosilec se je v pritožbi podredno skliceval tudi na prevladujoč javni interes za razkritje, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje še do tega, ali je ta v obravnavanem primeru podan.
Test interesa javnosti
(17) Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (ta določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, op. IP) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi, op. IP).
(18) Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. IP je tako v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, zaradi katerega so te informacije varovane kot osebni podatek konkretnega posameznika, na katerega se nanaša zahteva. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.
(19) Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do obravnavanih podatkov na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo to za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkretne dokumente. Pavšalno sklicevanje prosilca, da gre za podatke, ki se nanašajo opravljanje javne funkcije in porabo javnih sredstev in bi zato razkritje nedvomno pretehtalo nad morebitnimi osebnimi podatki članov Sveta organa, ne zadostujejo. Prav tako navedbe, da bi razkritje zahtevanih podatkov pospešilo preglednost informacij in preglednost dela nosilcev javne oblasti ter pretehtalo nad varovanjem osebnih podatkov članov Sveta organa, ki opravljajo javno funkcijo. Po mnenju IP navedbe prosilca nedvomno niso dovolj tehtni argumenti, ki bi presegli razloge, na katerih v obravnavanem primeru temelji utemeljitev varstva osebnih podatkov. Torej samo konkretni razlogi, za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže tudi z zakonom opredeljena t.i. izjema varstva osebnih podatkov. Vendar pa prosilec v obravnavanem primeru ni konkretno navedel razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za podatke, ki so predmet presoje. Pomen in smisel instituta testa interesa javnosti je vezan na konkreten primer in ne more predstavljati »precedensa« v smislu, da so tovrstne informacije vselej javne. Odločitev, da so za razkritje na temelju javnega interesa dovolj zgolj splošne navedbe, bi dejansko pomenila, da bi vse tovrstne informacije o vseh podatkih, ki predstavljajo varovane osebne podatke, morale biti dostopne javnosti. S tem pa bi povsem izničili namen testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene prakse Upravnega sodišča, ki šteje, da je test interesa javnosti dovoljeno uporabiti le v izjemnih primerih (javna varnost, javno zdravje, življenje ljudi, poraba javnih sredstev ipd) in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve.[9] V obravnavani zadevi torej IP ne vidi konkretnih razlogov, zaradi katerih bi ocenil, da se tehtnica prevesi v prid javnega interesa za razkritje varovanih osebnih podatkov, do katerih je organ zavrnil dostop, saj se podatki ne dotikajo nobenega od primeroma navedenih družbeno pomembnih področjih, tudi ne področja porabe javnih sredstev. Ne gre namreč za konkretne podatke, ki bi se nanašali na konkretne odločitve ravnateljice glede porabe javnih sredstev ali druge konkretne okoliščine v zvezi z odločitvami glede njenega dela oziroma dela drugih zaposlenih ipd..
(20) IP tako zaključuje, da v obravnavanem primeru interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ do razkritja vsebine zahtevanih podatkov Zapisnika ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razlogov, zaradi katerih je informacija zavarovana kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
(21) Glede na to, da se prvi stavek četrtega odstavka Točke 4 nanaša na naznanilo Inšpektoratu za javne uslužbence, se IP opredeljuje še do izjeme tajnosti vira.
Izjema po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ
(22) S to določbo je zakonodajalec izrecno uredil varovanje vira prijave na način, da je omogočil organom zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Navedeno nedvomno kaže na velik pomen varovanja prijaviteljev. Zakonodajalec je na ta način, z varovanjem prijavitelja, vzpostavil širši oziroma javen nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj, kršitev, kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe - javnim interesom. IP ob tem poudarja, da je določba dejansko usmerjena v varovanje prijavitelja in kot taka iz prostega dostopa ne izključuje prijave na splošno, vendar pa je treba pri tem ugotoviti, ali je mogoče izvesti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, na način, da se ne razkrije vir prijave oziroma prijavitelj. Ob navedenem IP opozarja na sodbo IU 311/2020-20 z dne 21. 9. 2022, iz katere izhaja, »da je treba pri izvedbi delnega dostopa ravnati tako, da je varovana istovetnost vira prijave», kar pomeni, da se ne prekrije zgolj osebnih podatkov prijavitelja in drugih fizičnih oseb, temveč tudi vse navezne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na vir prijave, zaradi česar bi bila ogrožena njegova tajnost«.
(23) IP po vpogledu v Zapisnik, konkretno prvi stavek četrtega odstavka Točke 4, ugotavlja, da se ta nanaša na naznanilo Inšpektoratu za javne uslužbence. Besedilo sicer ne obsega konkretnih podatkov, je pa po oceni IP vir prijave glede na besedilo stavka določljiv. Varovanje vira prijave je sicer dolžnost, ki izhaja iz 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru.
Delni dostop
(24) IP je tako presodil še, ali je možen t.i. delni dostop do Zapisnika oziroma zahtevanega besedila Zapisnika, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, in je, tako kot organ v izpodbijani odločbi, ugotovil, da je delni dostop mogoč, zato je odločil kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Sklepno
(25) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, ko to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(26) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).
(27) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] UREDBA (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.
[2] Kot to izhaja tudi iz odločbe IP št. 090-219/2020 z dne 30. 11. 2020.
[3] Kot to izhaja tudi iz odločbe IP št. 090-463/2024 z dne 18. 12. 2024.
[4] Kot to izhaja tudi iz odločb IP, npr. št. 090-252/2023, št. 090-226/2023, št. 090-132/2023, št. 090-57/2023 in št. 090-93/2020.
[5] Tako npr. odločbi IP št. 090-93/2020 in št. 090-55/2018/3.
[6] Kot to izhaja tudi iz odločb IP št. 090-123/2024 in št. 090-3/2021 ter mnenja IP št. 07121-1/2024/273.
[7] Kot to izhaja tudi iz odločb IP št. 090-219/2020 in št. 090-25/2015.
[8] UREDBA (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.
[9] Npr. Upravnega sodišča št. I U 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011, opr. št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012, ipd.