Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

+ -
Datum: 09.03.2021
Številka: 090-54/2021
Kategorije:

POVZETEK:

Prosilec je od organa med drugim zahteval tudi škodni test, na podlagi katerega se je izoblikovalo mnenje št. 89/2019 z dne 14. 11. 2019. Organ je zahtevo v tem delu zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, z mnenjem št. 89/2019 z dne 14. 11. 2019 pa prosilec že razpolaga. V pritožbenem postopku je IP sledil odločitvi organa, da z zahtevanim dokumentom – škodnim testom, izven dopisa št. Su 89/2019 z dne 14. 11. 2019, ne razpolaga in pritožbo, kot neutemeljeno, zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-54/2021/4

Datum: 9. 3. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi (v nad. prosilec), z dne 27. 1. 2021, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 9, 1503 Ljubljana (v nad. organ), št. Su 658/2020 z dne 18. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožba prosilca z dne 27. 1. 2021 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 658/2020 z dne 18. 1. 2021, se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 26. 12. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje mnenja št. 89/2019 z dne 14. 11. 2019 in izvedeni škodni test, na podlagi katerega se je izoblikovalo to mnenje.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. Su 658/2020 z dne 18. 1. 2021, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je po vpogledu v vpisnik ugotovil, da je bil prosilcu dokument št. Su 89/2019 z dne 14. 11. 2019, na podlagi njegove vloge, že posredovan, in sicer dne 14. 1. 2020. Obenem je organ ugotovil, da ne razpolaga z zahtevanim škodnim testom. Kot izhaja iz dokumenta št. Su 89/2019 z dne 14. 11. 2019, organ ocenjuje, da je vse do zaključka sodnega postopka in izdaje končne odločitve vsak dokument, ki je sestavni del sodnega spisa, potencialno odločilen in potreben za dokončno odločitev v posamezni zadevi. Zato bi z razkritjem dokumentov lahko nastale škodne posledice za izvedbo sodnega postopka pred izdajo pravnomočne odločitve.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 27. 1. 2021 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa v delu, ki se nanaša na pridobitev izvedenega škodnega testa, na podlagi katerega je bilo izoblikovanje mnenje št. 89/2019 z dne 14. 11. 2019.

 

IP je dne 17. 2. 2021 prejel dopis organa št. Su 658/2020 z dne 9. 2. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dodatno je organ navedel, da je bil naslovnik dopisa št. 89/2019 z dne 14. 11. 2019 IP. Iz samega dopisa izhaja, da do zaključka sodnega postopka ni mogoče zaključiti, ali bi razkritje posameznih dokumentov lahko škodovalo izvedbi sodnega postopka, saj je vsak dokument sodnega spisa potencialno pomemben za izvedbo in končno odločitev v posamezni zadevi. Organ z drugim dokumentom ne razpolaga.

 

Na podlagi poziva IP št. 090-54/2021/2  z dne 22. 2. 2021, je organ IP dne 23. 2. 2021, po elektronski pošti, posredoval vse dopise, vezane na dopis št. Su 89/2019 z dne 14. 11. 2019 (predmetni dopis in dva zaprosila IP). Z drugimi dokumenti, ki se navezujejo na dopis št. Su 89/2019, organ ne razpolaga.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

 

Prosilec je v pritožbi oporekal odločitvi organa v delu, ki se nanaša na pridobitev škodnega testa, na podlagi katerega je bilo izoblikovano mnenje št. 89/2019 z dne 14. 11. 2019. Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali organ razpolaga s škodnim testom izven dopisa št. Su 89/2019 z dne 14. 11. 2019.

 

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Kot je pojasnil organ v izpodbijani odločbi, v dopisu št. Su 658/2020 z dne 9. 2. 2021 ter v dopisu št. Su 658/2020 z dne 22. 2. 2021, organ ne razpolaga s škodnim testom izven dopisa št. Su 89/2019 z dne 14. 11. 2019, s katerim pa je bil prosilec že seznanjen. IP dodatno pojasnjuje, da izvedba škodnega testa po 2. odstavku 6. člena ZDIJZ ni samostojen dokument, kot si to zmotno razlaga oz. predstavlja prosilec, temveč je vezan na ugotovljeno dejansko stanje in tako predstavlja meritorni oz. vsebinski razmislek organov, ki je del pravne presoje, v konkretnem primeru znotraj izdanega dopisa št. Su 89/2019 z dne 14. 11. 2019, s katerim je organ IP zatrjeval obstoj izjeme po 8. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz veljavne zakonodaje ni niti obvezno določeno niti predvideno, da bi se škodni test moral pripravljati pisno ter samostojno, niti IP ni poznana tovrstna praksa postopanja pri drugih organih. Iz tega razloga ni niti logično niti pričakovano, da bi obstajal škodni test izven dopisa št. Su 89/2019 z dne 14. 11. 2019, s katerim se je ugotavljal in presojal dostop do točno določenega dokumenta, kot informacije javnega značaja. Glede na navedeno IP nima utemeljenega razloga, da ne bi sledil odločitvi organa, da z zahtevanim dokumentom, izven dopisa št. Su 89/2019 z dne 14. 11. 2019, ne razpolaga.

 

IP ob tem še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga zahteva prosilec. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

 

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. Su 658/2020 z dne 18. 1. 2021, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka