prosilec - Okrožno sodišče v Kranju

Številka: 090-248/2026/9

Datum: 9. 9. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe ……, ki jo zastopa direktor ….., (v nadaljevanju prosilec), z dne 27. 5. 2026, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, Zoisova ulica 2, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. Su 361/2026 z dne 21. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 27. 5. 2026 se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Kranju, št. Su 361/2026 z dne 21. 5. 2026 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 21. 4. 2026 in dne 22. 4. 2026 zaprosil za informacijo, ali organ razpolaga z eno ali več pravnomočnimi sodnimi odločbami oziroma pravnomočno končanimi kazenskimi spisi, ki se nanašajo na …….. Podatke potrebuje zaradi obveščanja javnosti in objave preverjenih informacij na svoji spletni strani, pri čemer prosi za anonimizirane dokumente oziroma podatke v obsegu, ki je pravno dopusten. Če takšne zadeve obstajajo, prosi za posredovanje: - seznama vseh takšnih zadev, - opravilne številke, - datumov pravnomočnih odločb, - podatka, ali je mogoče pridobiti anonimizirane kopije pravnomočnih sodb, - informacijo, pod kakšnimi pogoji je mogoč vpogled ali prepis posameznih delov spisa po 128. členu ZKP. Če je bila katera od obsodb izbrisana iz kazenske evidence, prosi za informacijo, ali sodišče še vedno hrani sodbo oziroma arhiviran spis in pod kakšnimi pogoji je mogoč vpogled ali pridobitev prepisa. Opravičen interes temelji na javnem interesu za obveščenost o morebitnih pravnomočno končanih kazenskih zadevah osebe, ki opravlja funkcijo predsednika Državnega zbora RS.

(2) Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. Su 361/2026 z dne 21. 5. 2026, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se organ sklicuje na 4. člen ZDIJZ. Organ navaja, da prosilec zahteva vrsto informacij, kot so opredeljene v izreku odločbe ter tudi posredovanje seznama. Prosilec se sklicuje na javni interes javnosti o obveščenosti o morebitnih pravnomočno končanih kazenskih zadevah osebe, ki opravlja funkcijo predsednika Državnega zbora RS. Pravilnik o kazenskih evidencah ureja način upravljanja kazenske evidence, evidence izrečenih vzgojnih ukrepov in evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, vpis in izbris podatkov iz kazenskih evidenc, dajanje podatkov iz teh evidenc ter hrambo podatkov in dokumentarnega gradiva. Ministrstvo za pravosodje je tako pristojni organ, ki upravlja s kazensko evidenco, torej s podatki o pravnomočnih obsodbah posameznikov. Informacija oziroma seznam, ki ga zahteva prosilec, tako ne sodi v delovno področje organa. Prvi pogoj za obstoj informacije javnega značaja ni podan. Nadalje pa sodišče poudarja, da zavezanci po ZDIJZ niso dolžni zbirati informacij in na tej podlagi ustvarjati novega dokumenta ali nove zbirke podatkov, opravljati raziskav ali opraviti analize podatkov, podajati odgovorov na vprašanja. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi, opr.št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo. Sodišče tako ni dolžno ustvarjati seznamov, zbrati morebitne opravilne številke, datume morebitnih pravnomočnih odločb, odgovarjati na vprašanja, ali organ razpolaga z eno ali več pravnomočnimi sodnimi odločbami oziroma pravnomočno končanimi kazenskimi spisi, ki se nanašajo na ….. oziroma, ali je mogoče pridobiti anonimizirane kopije pravnomočnih sodb oziroma, ali sodišče še vedno hrani sodbo oziroma arhiviran spis in pod kakšnimi pogoji je mogoč vpogled ali pridobitev prepisa ter pod kakšnimi pogoji je mogoč vpogled ali prepis posameznih delov spisa po 128. členu ZKP. V tej posledici je bilo potrebno zahtevo prosilca po posredovanju informacij, kot izhajajo iz izreka odločbe, zavrniti.

(3) Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo dne 27. 5. 2026 vložil pritožbo. Meni, da je organ napačno opredelil njegovo zahtevo. Navaja, da ni zahteval izpisa iz kazenske evidence, potrdila o nekaznovanosti ali splošnega podatka iz centralne kazenske evidence. Zahteval je informacijo, ali konkretno sodišče razpolaga z eno ali več pravnomočnimi sodnimi odločbami oziroma pravnomočno končanimi kazenskimi spisi, ki se nanašajo na konkretno osebo. Sodbe, sklepi, sodni spisi, popisi spisov, vpisniški podatki in drugi dokumenti, ki nastanejo v kazenskem postopku pred sodiščem, nedvomno izvirajo iz delovnega področja sodišča. Če sodišče s takšnimi dokumenti razpolaga, ne gre za podatke iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje, temveč za dokumente oziroma podatke, ki so nastali pri delu sodišča oziroma se pri sodišču hranijo. Organ je zahtevo napačno prekvalificiral v zahtevo za podatke iz kazenske evidence, čeprav je zahteval podatke oziroma dokumente, ki bi lahko obstajali pri samem sodišču. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi organ preveril, ali z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Res po ZDIJZ ni dolžan ustvariti novega dokumenta, dolžan pa je preveriti po svojih evidencah, vpisniku, arhivu ali sodnih spisih in ugotoviti obstoj zadev, ki se nanašajo na navedeno osebo. Če organ razpolaga z obstoječo sodbo, sklepom, vpisniškim podatkom, popisom spisa ali drugim materializiranim dokumentom, potem ne gre za ustvarjanje novega dokumenta, temveč za vprašanje dostopa do že obstoječe informacije. Ni zahteval le seznama, ampak informacijo, ali sodišče razpolaga z morebitnimi pravnomočnimi sodnimi odločbami, oziroma pravnomočno končanimi kazenskimi spisi, če takšne zadeve obstajajo, osnovne identifikacijske podatke zadev, informacijo, ali je mogoče pridobiti anonimizirane kopije pravnomočnih sodb, informacijo o pogojih za vpogled ali prepis posameznih delov spisa po 128. členu ZKP. Tudi če bi organ menil, da ni dolžan izdelati novega seznama, bi moral presoditi, ali lahko omogoči vsaj delni dostop do obstoječih dokumentov oziroma obstoječih podatkov, na primer do anonimizirane sodbe, do opravilne številke ali do pojasnila, po kateri procesni poti se lahko vloži zahteva po 128. členu ZKP. Meni, da je organ napačno uporabil ZDIJZ brez upoštevanja 128. člena ZKP. Prosilec meni, da organ ne more zgolj formalno zavrniti zahteve po ZDIJZ, ne da bi se opredelil tudi do specialne procesne zakonodaje, na katero se je prosilec skliceval. Meni, da bi moral organ njegovo vlogo obravnavati po dveh delih: kot zahtevo po ZDIJZ glede dostopa do morebitnih obstoječih sodnih odločb oziroma informacij javnega značaja in kot zahtevo oziroma pobudo za odločitev po 128. členu ZKP glede vpogleda ali prepisa posameznih spisov. Meni, da se organ do zatrjevanega javnega interesa ni opredelil. Navaja, da sodna praksa in praksa IP razlikuje med dostopom do sodnega spisa in dostopom do sodnih odločb in zato bi moral organ presoditi, ali bi lahko posredoval anonimizirano sodbo, njen izrek, podatek ali in kdaj je zadeva pravnomočna, opravilno številko in vsaj informacijo, po katerem postopku in pod katerimi pogoji je mogoče vložiti zahtevo za vpogled po 128. členu ZKP.

(4) Organ je z dopisom št. Su 361/2026 z dne 2. 6. 2026, pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

(5) IP je zaradi razjasnitve dejanskega stanja, s pozivom, št. 090-248/2026/2 z dne 12. 8. 2026, organ pozval na posredovanje zahtevanih dokumentov.

(6) Organ je dne 19. 8. 2026 IP, z dopisom št. Su 361/2026 z dne 19. 8. 2026, poslal seznam pravnomočno končanih kazenskih (K) zadev, ki se nanašajo na ……. Ob tem je navedel, da ga je ustvaril ročno z vpogledi v vse K vpisnike sodišč okrožja Kranj in iz katerega so razvidne tudi opravilne številke. Priložil je tudi pravnomočne sodne odločbe (brez prekritih podatkov in opremljene z žigom pravnomočnosti). Pojasnil je, da dokument, iz katerega izhaja, pod kakšnimi pogoji je mogoč vpogled ali prepis posameznih delov spisa, ne obstaja in ga ne more posredovati. Glede zastavljenega vprašanja, pod kakšnimi pogoji je mogoč vpogled ali prepis posameznih delov kazenskega spisa, je organ odgovoril, da v skladu s pravno podlago 128. člena ZKP je mogoč vpogled v kazenski spis, in sicer zakon določa, da se sme dovoliti pregled in prepis vsakemu, ki ima opravičen interes. Po stališču sodne prakse mora prosilec izkazati upravičen interes za vpogled v spis, kar pomeni, da mora prosilec (s stopnjo verjetnosti) izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis.

Pritožba je utemeljena.

(7) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) V obravnavani zadevi je prosilec zahteval dokumente, iz katerih izhaja seznam pravnomočnih odločitev v kazenskih zadevah in o tem delu zahteve je organ odločil, da ker Ministrstvo za pravosodje vodi kazensko evidenco, seznam ne sodi v delovno področje organa. V preostalem delu, ki se nanaša na dostop do opravilne številke, datuma pravnomočnih odločb, podatka, ali je mogoče pridobiti anonimizirane kopije pravnomočnih odločb, pa je odločil, da na podlagi 4. člena ZDIJZ, ker ne razpolaga z zahtevanimi informacijami, mu ZDIJZ ne nalaga, da ustvari nove dokumente, ni dolžan pripravljati pojasnil oziroma odgovarjati na vprašanja. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je zahtevo prosilca v celoti obravnaval na podlagi ZDIJZ in ne tudi na podlagi 128. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). V pritožbenem postopku je dostavil seznam pravnomočnih odločitev v kazenskih zadevah za zadevnega posameznika in same odločitve, iz katerih so med drugim razvidne informacije o opravilni številki in datumu pravnomočnih odločb ter podal pojasnilo glede uporabe 128. člena ZKP. IP tako ugotavlja, da je organ pred izdajo izpodbijane odločbe zmotno ugotovil dejstva. V pritožbenem postopku se je namreč ugotovilo, da organ razpolaga z zahtevanimi informacijami v obliki dokumentov. V pritožbenem postopku je namreč na podlagi vpogledov v K vpisnike sodišč okrožja Kranj ustvaril seznam, s katerim sedaj razpolaga. Prav tako pa je ugotovil, da razpolaga s pravnomočnimi odločitvami v kazenskih zadevah za zadevnega posameznika. Zaradi zmotno ugotovljenih dejstev se izpodbijane odločbe tudi ne da preizkusiti.

(9) Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejstva, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

(10) Glede na to, da je organ tisti, ki razpolaga z relevantnimi informacijami glede zahtevanih dokumentov in lahko edini presodi, ali ti obstajajo in v kakšni obliki, je IP odločil, da je organ tisti, ki lahko primarno ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi. Zato IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

(11) Organ bo moral v ponovnem postopku popolno in ustrezno ugotoviti dejansko stanje na način, da ugotovi, s katerimi podatki, ki jih zahteva prosilec, sploh razpolaga in v kakšni obliki, oziroma, kje se ti nahajajo. Prav tako je razvidno, da je prosilec v zahtevi sicer navedel, da zahteva informacijo, ali je mogoče pridobiti anonimizirane pravnomočne sodbe, pri čemer pa je iz pritožbe razvidno, da prosilec zahteva tudi dostop do sodb in ne odgovora oziroma pojasnila, ali jih lahko dobi ali ne. V primeru, da organ meni, da je v tem delu zahteva prosilca nejasna, ali prosilec zahteva celoten dokument, mora prosilca pozvati, da morebitne nejasnosti njegove zahteve v tem delu odpravi. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede dela zahteve, ki se nanaša na obravnavo vloge prosilca po 128. členu ZKP in dostopom do kazenskih spisov, organ o tem delu vloge pravilno ni odločil z izpodbijano odločbo o dostopu do informacij javnega značaja, saj ne gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Prav tako IP glede presoje dela vloge, ki se ne nanaša na ZDIJZ ni pristojni pritožbenih organ.

(12) Šele po ustrezni ugotovitvi dejanskega stanja in obrazložitvi ugotovitvenega postopka v odločbi, se bo organ lahko opredelil tako do obstoja zahtevanih informacij, kot tudi do tega, ali so dokumenti prosto dostopna informacija oz. ali so podane izjeme od prostega dostopa, navedene v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ se bo moral v ponovnem postopku opredeliti tudi do uporabe instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in ustrezno presoditi, ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov mogoče dovoliti vsaj delni dostop (s prekritjem varovanih podatkov).

(13) Skladno z 213. členom ZUP, se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Organ mora zato v ponovnem postopku izrek odločbe oblikovati kratko in jasno ter tudi natančno.

(14) IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ bo moral v ponovnem postopku pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso in napotila IP.

(15) V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš, 189/20 – ZFRO in 44/25 – ZDOsk-1B) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke