prosilec - OKP Rogaška Slatina d.o.o.

Številka: 090-304/2026/8

Datum: 24. 9. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka) z dne 23. 6. 2026, zoper odločbo OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o., Celjska cesta 12, 3250 Rogaška Slatina (v nadaljevanju organ), z dne 19. 6. 2026, brez št., v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilke z dne 23. 6. 2026 se delno ugodi in se odločba OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o., delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati še naslove iz evidence uporabnikov vodovodnega omrežja (za pravne in fizične osebe), poleg že posredovanih podatkov o številkah odjemnih mest in velikosti vodomerov.

2.     V delu, v katerem je prosilka iz evidence uporabnikov vodovodnega omrežja zahtevala podatke o nazivih gospodarskih subjektov, se pritožba zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

O zahtevi in izpodbijani odločbi

(1) Prosilka je dne 10. 3. 2026 na organ vložila zahtevo po ZDIJZ, in sicer da ji v elektronski obliki, v Excel formatu, posreduje evidenco uporabnikov vodovodnega omrežja za celotno območje, ki ga organ oskrbuje in naj vključuje: naslov priključka, velikost vodomera, pri čemer naj organ prekrije osebne podatke uporabnikov, razen v primeru gospodarskih subjektov.

(2) O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo z dne 19. 6. 2026, brez številke, s katero je v prvi točki izreka odločil, da se zahtevi delno ugodi tako, da se ji posredujejo podatki o številkah odjemnih mest in velikostih vodomerov iz evidence uporabnikov vodovodnega omrežja. V drugi točki izreka je odločil, da se v preostalem delu, ki se nanaša na posredovanje podatkov o naslovih priključkov uporabnikov vodovodnega omrežja, zahteva zavrne. Odločil je še, da posebni stroški v tem postopku niso nastali.

(3) V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilke in navedel, da je prosilki že dne 22. 4. 2026 na elektronski naslov odstopil celotno evidenco o uporabnikih vodovodnega omrežja, v skladu s 76. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane (Uradni list RS, št. 81/2021 z dne 21. 5. 2021), ki je vsebovala seznam števcev (po velikosti vodomera) in številko odjemnega mesta, v EXCEL datoteki, ki je imela 14.736 vrstic. To pomeni, da je odločil pravočasno in v skladu z zakonskim rokom, saj je zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta rok za odločanje podaljšal. Ker je omogočil dostop do izpisa evidence podatkov po številki odjemnega mesta, ki se vodi za posamezne hišne naslove, je organ menil, da ni podlage za izdajo zavrnilne odločbe. Na podlagi poziva IP je organ izdal še predmetno odločbo. Navedel je, da so naslovi priključkov posameznikov, skladno s členom 4(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, osebni podatek posameznika. Za vsako obdelavo osebnih podatkov, torej med drugim tudi za njihovo razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, je treba imeti zakonito in ustrezno pravno podlago. Odstranitev imen in priimkov sama po sebi ne zadostuje za anonimizacijo evidenc, saj naslovi prebivališča ostanejo osebni podatki, saj v vsakem primeru posameznikovo ime in priimek ter naslov veljajo za (varovane) osebne podatke, kadar se s temi osebnimi podatki da določiti posameznika, ali je ta na podlagi imena, priimka in naslova vsaj določljiv. Tak podatek pa predstavlja varovan osebni podatek, do katerega javnost nima dostopa. Polni naslov uporabnika storitev kot fizične osebe je osebni podatek. Na podlagi naslova se lahko enostavno ugotovi, kdo je, oziroma so konkretni uporabniki na priključku. V konkretnem primeru pa osebni podatek ni le naslov kot tak, temveč tudi z njim povezan podatek o obstoju vodovodnega priključka (npr. odločitev IP številka: 07120-1/2022/443 z dne 05.12.2022, v katerem se je zastavilo vprašanje, ali lahko občina od izvajalca javne službe oskrbe z vodo (javno podjetje) pridobi podatke o polnih naslovih (hišnih številkah) obnovljenih priključkov na javni vodovod). Organ je tako odločil, da posameznikovo ime in priimek ter hišni naslov nedvomno veljajo za (varovane) osebne podatke, kadar se s temi osebnimi podatki da določiti posameznika ali je ta na podlagi imena, priimka in naslova vsaj določljiv (odločitev IP št. številka: 0712-1/2014/3443 z dne 06. 11. 2014). Ker so po navedbah organa, naslovi priključkov posameznikov oz. uporabnikov vodovodnega omrežja, osebni podatki posameznika, je organ v skladu s 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosilki v tem delu zavrnil dostop do zahtevane informacije. Organ je nadalje pojasnil, da prav tako ne more razkriti naslovov gospodarskih subjektov. Organ vodi navedene evidence v programu Inkasso, ki je namenjen vodenju evidenc in izvajanju masovnega obračuna komunalnih storitev. V programski rešitvi se ne vodi posebna evidenca, ki bi uporabnike posebej ločevala na fizične in gospodarske subjekte, pri čemer bi bili za posamezne skupine uporabnikov določeni podatki prikazani, drugi pa izločeni ali prekriti, niti ne obstaja izpis, ki bi ga bilo mogoče neposredno pridobiti iz sistema v zahtevani obliki. Če bi organ želel slediti zahtevi prosilke, kar pomeni, da bi osebne podatke fizičnih oseb prekril, razkril pa bi ji naslove gospodarskih subjektov, bi to pomenilo ustvarjanje nove evidence. Organ je še dodal, da se evidenca dnevno spreminja in ažurira. Evidenca odjemnih mest vključuje tudi t. i. večplačniška odjemna mesta, kjer je na istem naslovu oziroma v okviru istega objekta več različnih uporabnikov. Tipičen primer so večstanovanjski objekti (bloki), kjer so med odjemalci hkrati fizične osebe (stanovalci) in pravne osebe (npr. podjetja, trgovine, lokali ali upravniki). Zato podatki ne omogočajo enostavne ločitve vseh odjemnih mest izključno na fizične ali izključno na pravne osebe, saj se obe kategoriji pogosto pojavljata znotraj istega kompleksa. Organu informacij za prosilko ni treba obdelovati, povezovati ali analizirati. Organ je k odločbi priložil strokovno pojasnilo ponudnika programske rešitve BASS d.o.o. Celje, kjer je pojasnjen način vodenja evidenc. Organ je torej prosilki že odstopil tiste podatke v skladu z ZDIJZ, ki so prosto dostopni, ne pa tudi osebnih podatkov (hišnih naslovov) oz. evidenc v zahtevani obliki, ki so tehnično neizvedljive in bi ločevale posamezne skupine uporabnikov, kjer bi bili določeni podatki prikazani, drugi pa izločeni ali prikriti.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

(4) Zoper navedeno odločbo je prosilka dne 23. 6. 2026 vložila pritožbo, v kateri je primarno navedla, da organ o zahtevi ni odločil pravočasno, niti ni v izpodbijani odločbi navedel opravičljivih razlogov, zakaj ni mogel odločiti v danem roku. Nadalje je navedla, da v obravnavnem primeru ni sporno, da organ z zahtevano evidenco razpolaga, saj jo je v določenem delu že posredoval prosilki. Po navedbah prosilke prav tako ni sporno, da evidenca vsebuje povezavo med odjemnim mestom in naslovom priključka, saj sicer organ ne bi mogel zavrniti dostopa do teh podatkov. Prosilka pa se ne strinja z zavrnitvijo zaradi varstva osebnih podatkov. Meni, da organ ni opravil individualizirane presoje konkretnega tveganja razkritja, temveč je zavzel pavšalno stališče, da gre v celoti za varovane osebne podatke. Naslov priključka sam po sebi še ne predstavlja identitete posameznika. Poleg tega ZDIJZ v 7. členu izrecno določa institut delnega dostopa. Organ bi moral ugotoviti: kateri del podatkov je mogoče razkriti, katere podatke je treba prekriti, ali je mogoče zagotoviti anonimizacijo. Po navedbah prosilke, tehnične omejitve programa Inkasso niso zakonski razlog za zavrnitev dostopa. Iz pojasnila družbe BASS d.o.o., ki je ponudnik programske opreme Inkasso, izhaja zgolj, da program nima standardnega izpisa, ki bi samodejno ločeval fizične in pravne osebe, ne izhaja pa, da podatki ne obstajajo, da evidenca ne obstaja, da podatkov ni mogoče pridobiti iz sistema. Ravno nasprotno, iz pojasnila izhaja, da se podatki vodijo v informacijskem sistemu in da jih je mogoče pridobiti, vendar bi bilo za pripravo določenega izpisa potrebno dodatno delo. Po mnenju prosilke tehnične omejitve informacijskega sistema ne predstavljajo zakonske izjeme po ZDIJZ. Pravica dostopa do informacij javnega značaja ne more biti odvisna od tega, kako je organ organiziral svoj informacijski sistem. Organ ne more zavrniti dostopa zgolj zato, ker zahtevani izpis ni predviden kot standardna funkcionalnost programa. Gre za evidenco, ki nastaja pri opravljanju javne službe in s katero organ razpolaga pri oskrbi s pitno vodo. Poudarila je, da ni zahtevala posredovanja imen, priimkov ali drugih neposrednih identifikacijskih podatkov fizičnih oseb, temveč izključno podatke o naslovih priključkov v povezavi z evidenco odjemnih mest in vodomerov, pri čemer je izrecno predlagala tudi možnost posredovanja podatkov v anonimizirani obliki. Prosilka meni, da je organ dolžan voditi evidence v obsegu, kot ga določa odlok, ter zagotoviti izvrševanje pravice dostopa do informacij javnega značaja ne glede na tehnične značilnosti programske opreme, ki jo uporablja za izvajanje svojih nalog. Meni torej, da ji pravice po ZDIJZ ni mogoče omejiti zgolj zato, ker je organ izbral informacijski sistem, ki ne omogoča določenih avtomatiziranih izpisov ali filtriranja podatkov.

(5) Organ je z dopisom z dne 8. 7. 2026, št. OKP-BS/2026 odstopil pritožbo prosilke v odločanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. Dodal je še, da je odločil v roku, kot mu ga je določil IP. Poudaril je, da je prosilki posredoval evidenco brez varovanih osebnih podatkov. Pri tem je izhajal iz narave zahtevanih podatkov ter presodil, da hišni naslovi priključkov predstavljajo osebne podatke, medtem ko je prosilki omogočil dostop do vseh preostalih podatkov, ki so v skladu z ZDIJZ prosto dostopni, kar pomeni, da je uporabil institut delnega dostopa. Organ meni, da hišni naslov priključka v predmetni evidenci ni zgolj podatek o infrastrukturi, temveč je neposredno povezan s konkretnim odjemnim mestom in omogoča določitev posamezne fizične osebe oziroma gospodinjstva, ki storitev uporablja. Razkritje teh podatkov pa bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ je pojasnil, da podjetje zagotavlja oskrbo s pitno vodo na območju sedmih občin. Javno vodovodno omrežje oskrbuje 12.520 gospodinjstev, 823 gospodarskih družb in 87 ustanov, kar skupaj predstavlja 13.430 odjemnih mest, prek katerih se s pitno vodo oskrbuje 33.426 prebivalcev. Glede tehnične omejitve je organ navedel, da pritožbene navedbe temeljijo na napačnem razumevanju razlogov izpodbijane odločbe. Organ ni zatrjeval, da prosilki ni mogoče omogočiti dostopa zaradi informacijskega sistema, temveč je pojasnil, da informacijskega sistema ni mogoče uporabiti za pripravo nove evidence oziroma izpisa v obliki, kot ga zahteva prosilka (da bi osebne podatke fizičnih oseb prekril, razkril pa bi ji naslove gospodarskih subjektov). Organ je torej prosilki omogočil dostop do tistih podatkov v skladu z ZDIJZ, ki so prosto dostopni, ne pa tudi osebnih podatkov (hišnih naslovov) oz. evidenc v zahtevani obliki, ki so tehnično neizvedljive in bi ločevale posamezne skupine uporabnikov, kjer bi bili določeni podatki prikazani, drugi pa izločeni ali prikriti. Organ je pojasnil, da zahtevanega izpisa v obliki, kot ga predlaga prosilka, ni mogel pripraviti, saj bi to pomenilo ustvarjanje nove evidence, česar ZDIJZ od organa ne zahteva. Vse to je pojasnjeno tudi s strani podjetja Bass d.o.o.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da organ z zahtevano informacijo razpolaga, sporno pa je vprašanje, ali je glede naslovov priključkov podana izjema varstva osebnih podatkov, na katero se je skliceval organ, ter ali glede nazivov gospodarskih subjektov organ dejansko ne razpolaga z izpisom, kot ga predlaga prosilka, torej da bi bili pri uporabnikih razvidni samo podatki o gospodarskih subjektih. 

Glede izjeme varstva osebnih podatkov

(8) Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, se je organ glede vodenja zahtevane evidence uporabnikov skliceval na 76. člen Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane, ki v drugem odstavku 76. člena opredeljuje »Osnovno evidenco uporabnikov za fizične osebe, ki vsebuje naštete podatke, med njimi je tudi naslov priključka« ter v tretjem odstavku ločeno »Evidenco uporabnikov za pravne osebe, samostojne podjetnike, vse druge pravno-organizacijske oblike ter druge subjekte, ki uporabljajo pitno vodo in imajo sposobnost biti stranka, ki vsebuje naštete podatke, med njimi tudi naslovov priključka«. Organ torej razpolaga z naslovi priključkov, tako za fizične kot za pravne osebe, sporno pa je vprašanje, ali je mogoče naslove priključkov pri fizičnih osebah obravnavati, kot varovane osebne podatke, kar zatrjuje organ.

(9) IP v tej zvezi opozarja na Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (ZOPVOOV), ki v četrtem odstavku 29. člena določa, da na območju, opremljenem z javnim vodovodom, mora lastnik objekta ali dela objekta zagotoviti vodovodni priključek, izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo pa zagotoviti priklop na javni vodovod. Na vodovodno omrežje mora torej po zakonodaji biti priključen vsak objekt, ki je znotraj območja oskrbe s pitno vodo. Glede na to, da je organ na zahtevanem območju izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, pomeni, da je naslov priključka, povezan z zakonsko regulativo oz. dolžnostjo pri izvajanju javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo na določenem objektu, zato zgolj ta podatek (brez navedbe fizične osebe), ne sodi med varovane osebne podatke, saj sam po sebi ne razkriva posameznikov. S tem, ko se je določen objekt na določenem naslovu priključil na javni vodovod, ker mu to nalaga tudi zakon, je dejansko v tej »točki« postal neke vrste del javnega vodovodnega omrežja, s katerim se zagotavljajo storitve javne službe, zato je naslov vodovodnega priključka v neposredni povezavi z izvajanjem javne službe in kot tak ne sodi med varovane osebne podatke.  

(10) Pri naslovu vodovodnega priključka, ne glede na to, ali se nanaša na pravno ali fizično osebo, gre za javen podatek, za javno dejstvo, saj je le na takšen način mogoč tudi nadzor, ali se zakonska določba o obveznem priključku na javni vodovod izvaja v praksi in izvršuje cilj javne službe, da se ta izvaja zanesljivo, učinkovito in pregledno, ob upoštevanju čim manjšega obremenjevanja okolja (2. člen ZOPVOOV).[1]

(11) Glede na navedeno je organ v tem delu zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje in posledično zmotno uporabil materialno pravo, saj je napačno zaključil, da naslovi vodovodnega priključka iz evidence uporabnikov za fizične osebe, s katerimi organ razpolaga v okviru izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo, sodijo med varovane osebne podatke. Organ je torej dolžan prosilki posredovati še naslove iz evidence uporabnikov vodovodnega omrežja (za pravne in fizične osebe), poleg že posredovanih podatkov o številkah odjemnih mest in velikosti vodomerov. V tem delu se namreč organ v izpodbijani odločbi ni skliceval, da takšen izpis ni mogoč, temveč je bilo predmet spora zgolj vprašanje, ali je podana izjema varstva osebnih podatkov, za kar pa je IP ugotovil, da ni podana, zato je odločil, kot to izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

Glede kriterija materializirane oblike oziroma ali gre za vzpostavljanje nove evidence

(12) Zaradi ne obstoja kriterija materializirane oblike pa je organ prosilki zavrnil dostop do ločenega izpisa, ki bi se nanašal zgolj na gospodarske subjekte in bi vseboval, poleg že posredovanih podatkov, še podatke o naslovih priključkov vodovodnega omrežja in njihove nazive, čemur pa prosilka nasprotuje in vztraja, da je organ dolžan takšen izpis pripraviti, saj s podatki razpolaga v okviru izvajanja javne službe.

(13) Z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja in načela materialne resnice je IP z dopisom z dne 15. 9. 2026, št. 090-304/2026/2, pozval organ, da, upoštevajoč 76. člen Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane, ki predvideva dve ločeni evidenci uporabnikov (posebej za fizične in pravne osebe), pojasni, ali vodi dve evidenci, oziroma ali ima dejansko programsko rešitev, ki pri uporabnikih ne loči med fizičnimi osebami in gospodarskimi subjekti. Ali je možen izpis vseh podatkov v Excelovo tabelo, ki bi kasneje z ukazi omogočala delni dostop oziroma dostop v obliki, kot je predmet zahteve, torej da se izločijo imena in priimki fizičnih oseb? IP je zaprosil tudi za »posnetek zaslona«, iz katerega bo razviden nabor podatkov, ki se vodi za posamezni vodovodni priključek, in sicer tako za fizično kakor tudi za pravno osebo.

(14) Organ je odgovoril dne 18. 9. 2026, da, kot je pojasnil ponudnik programske opreme BASS d.o.o., bi šlo v primeru izločanja ali prikrivanja evidenc za pripravo podatkov za novo evidenco podatkov, ki trenutno znotraj programske opreme ne obstaja. To bi pomenilo pripravo novega seznama na podlagi dodatne vsebinske obdelave podatkov. Ob tem je dodal, da je pri pripravi izvozov podatkov v Excel problematično zagotavljanje revizijske sledi, sploh zaradi dejstva, da so izvoženi tudi podatki fizičnih oseb, ki jih je potem treba ročno odstranjevati oziroma izločiti. Programska rešitev INKASSO, ki je namenjena pripravi in izvedbi masovnega obračuna, ima osnovno evidenco vzpostavljeno na nivoju odjemnega mesta, na katerega se potem povezujejo tudi merilna mesta oz. števci. Merilna mesta, ki se povezujejo na odjemno mesto, so lahko enoplačniška ali večplačniška. Tako je lahko mogoča tudi kombinacija večplačniških odjemnih mest, pri katerih nastopajo tako fizične osebe kot pravne osebe. Prav tako se lahko »lastniki /plačniki« odjemnih mest skozi določeno obdobje spreminjajo in tako prehajajo iz fizične osebe v pravno osebo in obratno. Organ je še dodal, da se v sistemu stranke vodijo v enotnem šifrantu strank, kjer pa se seveda označijo, ali gre za fizično ali pravno osebo in te stranke se pri pripravi računov, po izvedbi obračuna, povežejo z odjemnimi mesti, za katera sta plačnik oz. prejemnik računa. Kot rečeno, se lahko te povezave med odjemnim mestom in stranko skozi obdobje spreminjajo. Na tak način je izvedena jasna ločitev tehničnih podatkov glede odjemnih mest in merilnih mest ter med podatki plačnikov porabe. Organ je še poudaril, da se evidenca dnevno spreminja in ažurira in da iz tehničnega vidika zahtevanega seznama ni mogoče neposredno pridobiti iz programa INKASO.

(15) Dne 21. 9. 2026 je IP še dodatno pozval organ, da posreduje »zaslonsko sliko«. Glede navedbe, da bi priprava zahtevanih informacij pomenila vzpostavitev nove evidence podatkov, je IP zaprosil, da organ natančno pojasni, katera dodatna opravila so potrebna za pridobitev izpisa podatkov, ki so predmet zahteve (poleg številke odjemnega mesta in velikosti vodomera še naslovi priključkov in nazivi poslovnih subjektov), oziroma izpisa, v katerem je, poleg že posredovanih informacij, dodan naslov priključka. Ker že obstaja šifrant strank, ki ločuje fizične in pravne osebe, je prosil za pojasnilo, zakaj ta ločitev ne zadošča za enostaven izpis zahtevanih podatkov. Pri tem je zaprosil še, da organ pojasni: Ali gre za opravila zunaj obstoječe pogodbe z družbo Bass? Ali sta za izvedbo potrebna specifično orodje in znanje, s katerima zaposleni pri organu ne razpolagajo? Kakšen bi bil predvideni dodatni čas za pripravo zahtevanih informacij in dodatni strošek?

(16) Organ je dne 23. 9. 2026 odgovoril na dodatni poziv in pojasnil, da na samih merilnikih ni podatkov o prejemniku računa, zato na tej podlagi ni mogoče ugotoviti, ali gre za fizično ali pravno osebo. Evidence ne izhajajo iz šifranta strank, temveč iz šifranta merilnih mest in šifranta odjemnih mest, ki so lahko tudi večplačniška, pri čemer gre lahko za kombinacijo pravne in fizične osebe. Zato zahtevane delitve ni mogoče izvesti na enostaven način. Za pripravo zahtevanega izpisa bi bilo treba pripraviti popolnoma ločeno evidenco, kar bi zahtevalo pripravo ustreznih poizvedb ter povezovanje tabel in podatkov. Gre torej za povezovanje treh ločenih evidenc, ki so tudi zaradi varovanja osebnih podatkov fizično ločene, in imajo vsaka svoj namen. Navedel je še, da gre za opravilo, ki je izven trenutnih funkcionalnosti informacijskega sistema, in da to opravilo ni zajeto znotraj vzdrževalne pogodbe z družbo Bass. Za pripravo zahtevanih podatkov bi morali izvesti delo znotraj podatkovne baze, za kar je potrebno specifično znanje za delo s podatkovnimi bazami in poznavanje podatkovnega modela informacijskega sistema. Zato te naloge organ kot naročnik, ne more izvesti sam. Organ vztraja, da informacijski sistem ni strukturiran na način, ki bi omogočal neposreden izpis podatkov v obliki in po kriterijih, kot jih zahteva prosilka, niti ne omogoča avtomatične izločitve oziroma prekritja posameznih kategorij uporabnikov. Na podlagi posameznega oziroma enostavnega ukaza v informacijskem sistemu ni mogoče izbrati in priklicati samo tistih podatkov, ki so predmet zahteve prosilke. Ne gre torej za primer, ko bi ustrezen ukaz zgolj strukturiral podatke in izdelal dokument s podatki, ki so v informacijskem sistemu že povezani na način, ki omogoča zahtevani izpis. Za pridobitev zahtevanega rezultata bi bilo treba pripraviti ustrezne poizvedbe, povezati tabele in podatke ter na tej podlagi pripraviti ločeno evidenco oziroma novo poročilo. Takšna funkcionalnost v informacijskem sistemu trenutno ne obstaja. Glede časa in stroška dela pa je organ navedel, da bi strošek analize, priprave tehničnih zahtev, priprava enkratnega zahtevanega poročila, kontrole in ročnega urejanja podatkov ter predaja poročila naročniku, po oceni podjetja BASS d.o.o. znašal »2-3 človek/tedne« oziroma cca. 5.800,00 EUR. Podjetje Bass je slednje utemeljilo, da v podjetju razvojne cikle planirajo po kvartalih (3 mesečno obdobje) zato je treba vsako razvojno opravilo planirati in uvrstiti v eno od prihodnjih časovnih oken. Glede na navedeno organ vztraja, da z izpisom zahtevanih podatkov, ki bi se nanašal zgolj na gospodarske subjekte, ne razpolaga in ga za potrebe postopka po ZDIJZ ni dolžan pripraviti. 

(17) IP je z odgovori organa seznanil prosilko.

(18) Definicija informacije javnega značaja je opredeljena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ in določa tri osnovne kriterije, ki morajo biti podani kumulativno. Med njimi je nesporno tudi »kriterij materializirane oblike«, ki je opredeljen kot pogoj, da se informacija nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (dalje dokument). Glede na navedeno ni nobenega dvoma, da so organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, dokumentov, ki so že nastali, v praksi je uporabljen tudi izraz t.im. »surovih« informacij, in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To je torej bistvo »kriterija materializirane oblike«, da informacija, ki je predmet zahteve, že obstaja.

(19) Glede na navedbe v izpodbijani odločbi in dodatna pojasnila ter na podlagi posredovanih »zaslonskih slik« evidence uporabnikov vodovodnega omrežja IP ne dvomi, da organ ne razpolaga z zbirko podatkov iz evidence uporabnikov vodovodnega omrežja, ki bi poleg posredovanih podatkov vsebovala tudi oziroma zgolj podatke o naslovih in nazivih gospodarskih subjektov, torej brez podatkov fizičnih oseb, kar zahteva prosilka. Organ je za potrebe zahtevanega izpisa zaprosil podjetje BASS d.o.o., ki je ponudnik programske rešitve INKASSO in ki je podrobno pojasnil, na kakšen način ta aplikacija oziroma program deluje in kakšna dodatna opravila bi moral organ v tej zvezi izvesti. Ugotovljeno je bilo, da bi moral organ za pripravo izvoza podatkov, kot jih zahteva prosilka, za plačilo angažirati zunanja podjetja BASS d.o.o., saj informacijski sistem ni strukturiran na način, da bi omogočal organu, da izpis pripravi sam. Organ je prav tako prepričljivo pojasnil, da nima ne znanja ne orodja, da bi zagotovil zahtevani izpis, zato je za pojasnilo zaprosil podjetje BASS d.o.o. in ga posredoval tudi prosilki ob izdaji izpodbijane odločbe.

(20) IP poudarja, da v primerih, ko se zahtevane informacije nahajajo v elektronski bazi podatkov, so bili v sodni praksi, glede vprašanja obstoja kriterija materializirane oblike, postavljeni določeni standardi[2], »da priklic obstoječih podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta, če je to mogoče opraviti enostavno in hitro. Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ namreč izhaja, da mora zahtevana informacija že obstajati. Zato organu ni mogoče nalagati, da bi jo moral iz računalniške baze pridobivati na način, ki bi zanj pomenil nesorazmerno visok dodaten vložek časa in truda oziroma da bi moral iz obstoječih dokumentov na zamuden način pridobivati podatke, ki jih v zahtevani obliki nima[3]. Nadalje je Vrhovno sodišče RS, v reviziji št. X Ips 338/2016 z dne 7. 2. 2018 navedlo, »da je vprašanje, ali dokument kot informacija javnega značaja obstaja, tako dejansko kot tudi pravno vprašanje. Pri nosilcih oblasti in drugih zavezancih po ZDIJZ se vse pogosteje informacije hranijo in obdelujejo v elektronski obliki iz računalniško vodenih podatkovnih zbirk. Mogoče je celo trditi, da je elektronska oblika informacij postala prevladujoča oblika, v kateri se dokumenti tudi lahko posredujejo upravičenemu prosilcu za dostop do informacij javnega značaja«. Nadalje pa tudi »da mora organ zagotoviti dostop do informacij javnega značaja tako, da prosilec pridobi dostop do podatkov v elektronski obliki ob uporabi tistih orodij, ki jih sicer pri svojem delu lahko uporabijo osebe, ki so te podatke v okviru izvrševanja svojih nalog v organu ustvarile oziroma pridobile in da ne gre za uporabo novih računalniških orodij oziroma za uporabo obstoječih orodij na način, ki za dostop do podatkov iz elektronske zbirke podatkov ni predviden oziroma dopusten«. Vrhovno sodišče je ob tem še opozorilo, da posredovanje informacij ne sme nesorazmerno obremeniti ali celo ogroziti opravljanja temeljne funkcije ali dejavnosti organa, torej tistih javnih nalog, zaradi katerih je bil določen organ ustanovljen, kar je odvisno tudi od tehnične in kadrovske opremljenosti določenega organa.

(21) Sodna praksa je torej jasno določila, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja organi niso dolžni angažirati zunanjih strokovnjakov in kupovati novih računalniških orodij, da bi zadostili zahtevi prosilke, oziroma povedano drugače, dostop do informacij je omejen na uporabo tistih orodij in znanj, s katerimi razpolaga organ, kar je v skladu definicijo informacije javnega značaja, da je mogoč dostop zgolj do že obstoječih dokumentov.

(22) Glede na navedeno je IP v delu, ki se nanaša na dostop do podatkov o nazivih gospodarskih subjektov iz evidence uporabnikov vodovodnega omrežja, sledil odločitvi organa, da ni podan kriterij materializirane oblike, zato je zahtevo prosilke v tem delu utemeljeno zavrnil, saj organ brez sodelovanja zunanjih strokovnjakov in dodatnih stroškov, ne more pripraviti »izpisa«, kot ga zahteva prosilka. V tem smislu je zato zmotno stališče prosilke, da je organ dolžan slednje zagotoviti, ker s temi podatki razpolaga v okviru izvajanja javne službe, saj navedeno ne drži. Organ je zavezan voditi evidenco uporabnikov, ki omogoča izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo, s čimer organ tudi razpolaga, ni pa dolžan zagotavljati drugačne »oblike zapisa/izpisa« zgolj zaradi zahteve po ZDIJZ, prav tako pa tudi IP ne more naložiti organu, da mora za potrebe dostopa do informacij javnega značaja, zunanjemu izvajalcu naročiti (in za to plačati), da pripravi izvoz podatkov, kot to zahteva prosilka, saj je to izven njegovih pristojnosti. Drugačna razlaga bi pravno nedopustno in v nasprotju z ZDIJZ razširila definicijo informacije javnega značaja, organ in javna sredstva pa obremenila, ne da bi za to obstajala podlaga v zakonu.

Sklepno

(23) Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena, zato je izpodbijano odločbo delno odpravil ter, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe in organu naložil posredovanje informacij. V delu, kot izhaja iz druge točke izreka te določbe, pa je pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

(24) Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot to izhaja iz tretje točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Tako tudi praksa IP v primerljivi zadevi št.: 090-468/2025/7 z dne 6. 11. 2025

[2] Sodbe Upravnega sodišča: št. I U 2052/2014 z dne 6. 1. 2016, št. I U 1878/2015 z dne 9.11. 2016, št. III U 113/2017 z dne 25.8.2017

[3] Sodba Upravnega sodišča št. III U 113/2017 z dne 25.8.2017