prosilec - Občina Vodice

Številka: 090-249/2026/11

Datum: 8. 9. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu, št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 1. 6. 2026, zoper odločbo Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice (v nadaljevanju organ), št. 09002-09/2026-009 z dne 29. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 1. 6. 2026, zoper odločbo Občine Vodice, št. 09002-09/2026-009 z dne 29. 5. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 30. 3. 2026 na organ naslovil zahtevo, v kateri je v elektronski obliki zahteval posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na infrastrukturo za odvajanje odpadnih voda na območju … in… , 1217 Vodice in priključevanje posameznih objektov na to infrastrukturo. Zahtevo je razdelil na več točk in v vsaki posamezni točki pojasnil, katere konkretne dokumente zahteva.

V 1. točki je zahteval dokumente glede evidentiranja infrastrukture, in sicer podatke o tem, ali je meteorna cev, ki poteka ob lokalni cesti na navedenem območju, evidentirana v registru gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju GJI), izpis iz registra GJI za navedeno infrastrukturo in podatke o upravljalcu te infrastrukture. V kolikor infrastruktura ni evidentirana v registru GJI, prosilec prosi za jasno pojasnilo razlogov za takšno stanje.

V 2. točki je zahteval dokumentacijo o obstoju in ureditvi infrastrukture, in sicer projektno, idejno ali drugo tehnično dokumentacijo za izgradnjo oziroma ureditev predmetne cevi za odpadne vode, odločitev o izvedbi posega, naročila, pogodbe ali druge pravne podlage za izvedbo del, ocene ali predračuni del, gradbeni dnevnik in dokumentacijo o nadzoru nad izvedbo del.

V 3. točki je zahteval dokumente glede priključitev objektov na infrastrukturo. Zahteval je posredovanje dokumentacije oziroma soglasij za priklop objekta … na predmetno infrastrukturo, dokumentacijo oziroma soglasij za priklop objekta … (gasilskega doma) na predmetno infrastrukturo, podatkov o vseh drugih objektih, ki so priključeni na navedeno infrastrukturo ter pravne in tehnične podlage za izvedbo teh priklopov.

V 4. točki zahteve je zahteval dokumentacijo glede odvodnjavanja parkirišča gasilskega doma …, in sicer projektno ali tehnično dokumentacijo za odvodnjavanje odpadnih vod s parkirišča gasilskega doma, podatkov o izvedbi linijske kanalete na parkirišču in njeni priključitvi na obstoječo infrastrukturo, podatkov o morebitni vgradnji lovilcev olj ali drugih naprav za predčiščenje, soglasij za odvajanje meteornih voda iz parkirišča v obstoječo infrastrukturo in podatkov o tem, kam se meteorne vode iz parkirišča odvajajo. Iz dejanskega stanja na terenu izhaja, da je bila na območju parkirišča izvedena linijska kanaleta, ki odvaja meteorne vode neposredno v obstoječo cev.

V 5. točki je zahteval navedbo pravne podlage infrastrukture, in sicer pojasnilo in dokumentacijo, ali se predmetna infrastruktura, konkretno cev za odpadne vode, ki poteka ob cesti, ki vodi mimo objekta na naslovu … in …, šteje za javno infrastrukturo, kdo je njen upravljalec in na kakšni pravni podlagi se nanjo priklopijo posamezni objekti, vključno z gasilskim domom kot javnim objektom.

V 6. točki zahteve je zahteval pojasnilo, kdo je sprejel odločitev o omogočanju priključevanja objektov na predmetno cev za odpadne vode (zlasti …), na podlagi katere strokovne ali tehnične podlage je bila takšna rešitev sprejeta, ter kako je bila določena ustreznost takšnega načina odvajanja meteornih voda.  V kolikor organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, prosilec prosi za izrecno potrditev ter pojasnitev razlogov za neobstoj dokumentov.

(2) Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 09002-09/2026-009 z dne 29. 5. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). V obrazložitvi je pojasnil, da je po pregledu vse razpoložljive dokumentacije in arhivov ugotovil, da z informacijami oz. dokumentarnim gradivom, vezanim na 1., 2., 3., 4., 5. in 6. točko zahteve prosilca, ne razpolaga. Prosilcu je v obrazložitvi izpodbijane odločbe v zvezi s 1. točko zahteve pojasnil, da infrastruktura ni evidentirana v registru GJI, ker javne infrastrukture, torej infrastrukture (meteorna kanalizacijska cev) v lasti občine na tem mestu ni, zato zahtevane dokumentacije ne more posredovati. Na tem mestu naj bi domnevno obstajal star kanal za odvod meteorne kanalizacije, ki ga je v preteklosti domnevno gradila vaška skupnost ali pa morebiti celo vaščani sami. Glede zahtevane dokumentacije v 4. točki zahteve (odvodnjavanje parkirišča gasilskega doma) je obrazložil, da se nanaša na ureditev zasebne površine in ne gre za informacijo javnega značaja po ZDIJZ.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 29. 5. 2026, v kateri navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita, dejansko stanje pa nepopolno ugotovljeno. Navaja, da se zahteva ni nanašala samo na vprašanje, ali je določena infrastruktura evidentirana v registru GJI, ampak je obsegala tudi: projektno in tehnično dokumentacijo, odločitve o izvedbi posegov, naročila, pogodbe, predračune, gradbene dnevnike, dokumentacijo nadzora, dokumentacijo o priklopu objektov  …. In …, podatke o vseh priključenih objektih, podatke o upravljanju infrastrukture, podatke o sprejetih odločitvah glede priklopov, podatke o izvedbi odvodnjavanja parkirišča pri objektu …, podatke o morebitnih lovilcih olj, podatke o tem, kam se odvajajo vode, pojasnila o razlogih za neobstoj dokumentacije. Organ je zahtevo pavšalno zavrnil. Vprašanje, ali je infrastruktura evidentirana v registru GJI, ni enako vprašanju, ali obstajajo naročila del, računi, dokumentacija za izvedbo del, gradbeni dnevniki, zapisniki, pogodbe, dokumentacija izvajalcev, dokumentacija nadzora, dokumentacija cestnih zapor, dokumentacija investicijskega vzdrževanja in odločitev o izvedbi posega. Organ se do teh dokumentov ni vsebinsko opredelil. Organu očita, da ni opravil ustreznega iskanja dokumentacije, saj zgolj pavšalno navaja, da z dokumenti ne razpolaga. Iz izpodbijane odločne ni razvidno, katere evidence je organ pregledal, katere organizacijske enote je preverjal, ali je preverjal arhivsko gradivo, ali je preverjal računovodsko dokumentacijo, ali je preverjal dokumentacijo izvajalcev del, ali je preverjal dokumentacijo o zapori občinske ceste in ali je preverjal dokumentacijo investicijskega oziroma rednega vzdrževanja. Zaradi tega po prepričanju prosilca, ni mogoče preveriti pravilnosti ugotovitve, da zahtevani dokumenti ne obstajajo. V nadaljevanju pritožbe organu očita, da dejanskega stanja ni popolnoma ugotovil. Če obstaja kanal, po katerem se odvajajo vode in na katerega se izvajajo novi priklopi, bi moral organ ugotoviti, kdo ga upravlja, kdo ga vzdržuje, kdo odloča o novih priklopih in na podlagi katerih odločitev so bili priklopi izvedeni. Do teh vprašanj se organ ni opredelil. Prosilec posebej opozarja na okoliščino, da se je v preteklih postopkih glede iste lokacije večkrat izkazalo, da se je dokumentacija, za katero je organ prvotno zatrjeval, da ne obstaja, oziroma da z njo ne razpolaga, kasneje vendarle našla. Tako je bilo tudi v zvezi z deli pri objektu …. Dalj časa je bilo zatrjevano, da dokumentacije ni, kasneje pa je bil pridobljen gradbeni dnevnik, iz katerega izhaja, da so bila izvedena nova gradbena dela, da je bila izvedena nova povezovalna cev in da je bil objekt … priklopljen na isto infrastrukturo, ki jo organ sedaj opisuje kot »domnevni stari kanal«. Ta okoliščina pomembno zmanjšuje verodostojnost sedanje trditve organa, da nobena dokumentacija ne obstaja. Prav zato bi moral organ posebej pojasniti, katere konkretne poizvedbe je opravil. Prosilec glede posega pri objektu … dodatno navaja, da je organ zahtevo glede odvodnjavanja zavrnil z navedbo, da gre za zasebno zemljišče, kar je pomanjkljiva obrazložitev, saj je bilo na zemljišču izvedeno odstranjevanje travnate površine, nasutje in utrditev podlage, asfaltiranje, vgradnja odvodnih kanalet, priklop cevi in priklop na obstoječo kanalizacijsko cev. Navaja, da je bila vzpostavljena tudi delna zapora občinske ceste. Po njegovih ugotovitvah se novo izvedeno odvodnjavanje priključuje na isto infrastrukturo, na katero je bil predhodno s strani organa, priklopljen tudi objekt …. Poleg tega je organ na isti trasi že predhodno izvajal posege, vključno z urejanjem jaškov in odvodnih elementov. Tudi, če organ meni, da ne gre za javno infrastrukturo, bi morale glede navedenih del obstajati vsaj določene listine, povezane z njihovim naročanjem, izvedbo, financiranjem ali potrjevanjem. Predvsem pa zapis o odločitvi, da se novo zgrajena kanalizacijska cev za objekt …, priklopi na star kanal za odvod meteorne kanalizacije. Prosilec pritožbo nadaljuje z navedbo, da predmetna infrastruktura ni opuščena, na trasi se nahajajo novejši jaški, litoželezni pokrovi in litoželezne rešetke za zajem voda. Gre za dejansko uporabljeno infrastrukturo, na kateri se izvajajo tudi novi priklopi. Pritožbo zaključi z različnimi pritožbenimi predlogi in ogledom na terenu, saj infrastruktura dejansko obratuje in se uporablja za odvajanje voda iz več objektov.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca in mu jih je posledično dolžan predložiti.

(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

- organ mora z njo razpolagati in

- nahajati se mora v materializirani obliki.

(8) Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

(9) V zvezi s pritožbenimi navedbami, da se je v preteklih postopkih po ZDIJZ glede del na isti lokaciji (pri objektu …) večkrat izkazalo, da dokumentacija, za katero je organ prvotno zatrjeval, da ne obstaja, oziroma da z njo ne razpolaga, kasneje pa se je našla, IP ugotavlja, da je prosilec podal pri organu več različnih zahtev, ki se nanašajo na navedena dela na tem območju. IP je vpogledal v svoje evidence in ugotovil, da se njegove navedbe nanašajo na postopke, ki so se pri IP vodili v zadevah št. 090-382/2025, 090-8/2026 in 090-205/2026. Z odločbo št. 090-382/2025 je IP organu naložil, naj prosilcu v obliki delnega dostopa posreduje 4 dnevne liste iz gradbenega dnevnika izvajalca del (št. 77, 78, 79 in 80), knjigo obračunskih izmer (oktober 2024, LC462021) in delovno skico izvedenih del. Z odločbo št. 090-6/2026 pa je IP organu naložil, naj prosilcu posreduje še delovno skico izvedenih del, od ceste št. 462021 navzdol dalje. Z odločbo št. 090-2025/2026 je IP pritožbo prosilca zavrnil. Iz navedenih odločb IP izhaja, da po presoji organa izvedena dela niso predstavljala izgradnje kanalizacije, ampak je šlo za redna vzdrževalna dela.

(10) IP je v pritožbenem postopku ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike in ali organ z njimi razpolaga. Z namenom popolne in resnične ugotovitve dejanskega stanja (8. člen ZUP), je IP s pozivom št. 090-249/2026/2 z dne 8. 6. 2026, organ pozval na posredovanje zahtevanih dokumentov in dodatnih pojasnil glede iskanja dokumentov. Organ je na poziv odgovoril z dopisom z dne 17. 6. 2026, v katerem je pojasnil, da je ponovno preveril obstoj zahtevane dokumentacije v dokumentarnem sistemu organa ter pri zaposlenih, ki opravljajo naloge na področju investicij, gospodarske javne infrastrukture in upravljanja občinskega premoženja. Opravljen je bil pregled dokumentarnega gradiva in elektronskih evidenc, povezanih z območjem … in …, pri čemer ni bilo ugotovljeno, da bi organ razpolagal z dokumentacijo, navedeno v zahtevi prosilca. Organ je še pojasnil, da se zahteva nanaša na objekt, oziroma cev za odvod meteornih voda, ki ni evidentirana kot gospodarska javna infrastruktura v njegovi lasti oziroma upravljanju. Prav tako organ ne razpolaga s podatki, ki bi izkazovali, da je bila predmetna infrastruktura zgrajena v okviru občinske investicije ali na podlagi njenega naročila. Že v izpodbijani odločbi je pojasnil, da naj bi na tem območju obstajal starejši kanal za odvodavanje meteornih voda, ki ni del občinske gospodarske javne infrastrukture. Nadalje je pojasnil, da se del zahteve nanaša na posege, izvedene na zemljišču pri objektu …, ki je zemljišče v lasti Prostovoljnega gasilskega društva, oziroma gre za zasebno zemljišče, na katerem organ ni izvajal gradbenih posegov in za katerega ne vodi investicijske, projektne, nadzorne ali druge dokumentacije. Morebitni posegi, ki jih omenja prosilec, niso bili izvedeni v okviru občinskega projekta, niti ne predstavljajo dela gospodarske infrastrukture, zato tudi ni podlage, da bi bila takšna dokumentacija evidentirana v poslovnih knjigah, investicijski dokumentaciji ali dokumentarnem sistemu. Organ vztraja pri ugotovitvi, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Dokumente je iskal v dokumentarnem sistemu ODOS po ključnih besedah .. in … ter priložil zaslonske slike iskanja.

(11) V nadaljevanju postopka je IP organu poslal dodatni poziv št. 090-249/2026/4 z dne 30. 6. 2026, saj je glede na pretekle odločbe IP, ki se navezujejo na prosilca in organ (odločbe št. 090-382/2025, št. 090-8/2026 in 090-205/2026), ocenil, da ne razpolaga z zadostnimi podatki. IP je organ pozval na dodatna pojasnila glede izvedbe del. Organ je odgovoril z dopisom z dne 9. 7. 2026 in priložil kopijo pogodbe za »Letno vzdrževanje cest občinskih in ostalih javnih površin v Občini Vodice«, št. 433050-06/2023-011 z dne 6. 11. 2023 (v nadaljevanju pogodba), sklenjeno z izvajalcem del in kopijo ponudbenega predračuna izvajalca del, št. 253/2023 z dne 29. 9. 2023 ter pojasnil, da je predmetne dokumente IP posredoval že v zadevi št. 090-8/2026. Poseben predračun oziroma poseben račun za konkretna dela, na katera se zahteva prosilca nanaša, ne obstaja oziroma organ z njim ne razpolaga. Ponudbeni predračun je bil izdelan v okviru priprave ponudbe za prijavo na javni razpis, v katerem je organ z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo za letno vzdrževanje občinskih cest in ostalih javnih površin za leti 2024 in 2025. Predmetna dela so se izvajala in obračunavala v okviru pogodbe za redno letno vzdrževanje občinskih cest po pogodbenih postavkah iz sklenjene pogodbe. Organ je še pojasnil, da ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajala formalna odločitev o izvedbi predmetnih del. Običajni način izvajanja rednega vzdrževanja sicer vključuje ogled stanja na terenu s strani nadzornika za ceste, predstavnika izvajalca in predstavnika občinske uprave ter presojo potrebnih ukrepov. Navedeni opis predstavlja splošen način organizacije izvajanja rednega vzdrževanja in ne pomeni, da so bili za predmetni primer izdelani samostojni dokumenti (odredba, sklep, predračun, skica ali drug dokument) s katerim bi organ razpolagal.

(12) IP je vpogledal v pogodbo in ugotovil, da iz nje izhaja, da mora izvajalec del uporabljati aplikacijo e-ceste[1], v kolikor mu to naročnik ne zagotovi, pa mora vsak mesec k računu predložiti dokumente, ki omogočajo nadzor nad izvršenimi deli in poročila o opravljenih pregledih cest. Ker je prosilec med drugim zahteval dokumentacijo o nadzoru del, je IP organ dne 5. 8. 2026 pozval še na dodatna pojasnila glede 2. in 3. točke zahteve. Organ je z dopisom z dne 28. 8. 2026 podal bolj podrobna pojasnila in poudaril, da je po ponovnem pregledu dokumentarnega sistema, elektronskih evidenc in dokumentacije, s katero razpolaga, ugotovil, da ne razpolaga s projektno, idejno ali drugo tehnično dokumentacijo, iz katere bi izhajala izgradnja oziroma ureditev infrastrukture za odvajanje meteornih voda na predmetnem območju. Predmetne meteorne cevi ne vodi kot gospodarsko javno infrastrukturo v svoji lasti in upravljanju in ne razpolaga z dokumentacijo, iz katere bi izhajalo, da je bila predmetna cev zgrajena v okviru občinske investicije. Dnevnih listov iz gradbenega dnevnika izvajalca del, ki so bili prosilcu že posredovani (na podlagi odločbe IP št. 090-382/2025/8), ne šteje kot dokumentacijo, ki bi potrjevala izgradnjo ali ureditev predmetne infrastrukture na predmetnem območju. Z drugimi dnevnimi listi iz gradbenega dnevnika, za katere pa bi bilo mogoče ugotoviti, da se nanašajo na izgradnjo oz. ureditev predmetne meteorne infrastrukture na območju … in …, pa ne razpolaga. Organ tudi ne razpolaga s poročili, zapisniki ali drugimi dokumenti iz aplikacije e-ceste o izvajanju strokovnega nadzora nad izgradnjo oziroma ureditve predmetne meteorne infrastrukture na tem območju. Prav tako ne razpolaga z dokumentacijo oziroma soglasji za priključitev gasilskega doma na predmetno infrastrukturo, oziroma z dokumentom, iz katerega bi mogoče bilo ugotoviti, kateri drugi objekti so priključeni na predmetno cev ali s kakšno pravno ali tehnično podlago, na kateri bi organ odločal ali dovolil priključevanje posameznih objektov na predmetno cev. Organ je opravil poizvedbo tudi pri zaposlenih pri organu in pregledal elektronske evidence, povezane z območjem … in … in vztraja, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Pri tem ne gre za zavračanje posredovanja obstoječih dokumentov, temveč za ugotovitev dejanskega stanja glede dokumentacije, ki jo ima organ v posesti, oziroma z njo razpolaga. Organ predmetne infrastrukture nima evidentirane kot svoje javne infrastrukture in nima dokumentacije, ki bi izkazovala njeno izgradnjo v okviru občinske investicije.

(13) IP na podlagi vpogleda v pogodbo ugotavlja, da jo je organ sklenil z izvajalcem del, podjetjem … d.o.o. (…), na podlagi izvedenega postopka javnega naročila. Pogodba je sklenjena za letno vzdrževanje dveh sezon, in sicer za sezono 2024 in 2025. IP ugotavlja, da je prosilec v 2. točki zahteve med drugim zahteval pogodbo ali pravno podlago za izvedbo del na infrastrukturi za odvajanje odpadnih voda na območju .. in…. Ker se obseg zahteve presoja glede na vsebino zahteve, torej na podlagi tega, kaj prosilec dejansko zahteva, je IP presodil, da pogodba ni bila predmet zahteve z dne 30. 3. 2026, saj se nanaša na splošna vzdrževalna dela na občinskih cestah in ostalih javnih površinah na celotnem območju organa v letih 2024 in 2025 in ne vsebuje informacij, ki jih prosilec želi pridobiti v zvezi s konkretnimi deli na konkretnem območju.

(14) Prosilec je v 2. točki zahteve med drugim zahteval tudi predračune za izvedena dela. Glede predračuna št. 253/2023 z dne 29. 9. 2023, ki ga je posredoval organ, je (že v pritožbenem postopku št. 090-8/2026) pojasnil, da ne gre za predračun za konkretna dela, ampak za splošni predračun, ki je bil pripravljen za potrebe javnega naročila za letno vzdrževanje občinskih cest in ostalih javnih površin za leti 2024 in 2025. Na podlagi tega preračuna je naročnik pridobil cene za posamezna opravila koncesionarja ter je glede na okvirne količine iz  popisa lahko med seboj primerjal ponudbe. Glede na navedeno je IP presodil, da tudi ta dokument ne ustreza vsebini zahteve, saj iz njega ne izhajajo informacije glede konkretnih del, ki jih je zahteval prosilec.

(15) IP ugotavlja, da prosilec v 1., 4., 5. in 6. točki od organa zahteva določena pojasnila, ki pa jih organi v okviru postopkov po ZDIJZ, prosilcem niso dolžni dati. ZDIJZ prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovorov na vprašanja oziroma zahtevati pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljive podatke in dokumente in mu pripravijo odgovor, da bi ugodili zahtevi prosilca. Organi torej niso dolžni odgovarjati na vprašanja v okviru postopka po ZDIJZ, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru mora organ prosilcu posredovati predmetni dokument. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu.

(16) IP še ugotavlja, da iz pogodbe za letno vzdrževanje občinskih cest in javnih površin v Občini Vodice, izhaja, da sta obseg del in kvaliteta del natančneje opredeljena s Pravilnikom o rednem vzdrževanju javnih cest (Uradni list RS, št. 38/16 in 132/22 – ZCes-2; v nadaljevanju pravilnik). Ta v 10. členu določa, kaj so dela rednega vzdrževanja in to je med drugim redno vzdrževanje prometnih površin, cestnih objektov, bankin, brežin, prometne signalizacije, naprav za odvodnjavanje itd. Naprave za odvodnjavanje so podrobneje opredeljene v 2. členu Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, s spremembami in dopolnitvami), ki določa, da so to npr. odvodni jarki, koritnice, mulde, drenaže, jaški, prepusti, kanalizacijski vodi in naprave, vodnjaki ter ponikalnice. IP glede na pojasnjeno in konkretna pojasnila sledi stališču organa, da z dokumenti, iz katerih bi izhajale informacije, ki jih prosilec želi pridobiti na podlagi zahteve (od 1. do 6. točke), ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP sicer ugotovil, da organ z določenimi dokumenti razpolaga, vendar ne gre za dokumente, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, saj iz njih ne izhajajo konkretne informacije, ki jih želi pridobiti. IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS (npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015 in sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015). Navedeno pomeni, da se je potrebno držati zahteve prosilca in presojati le, ali organ razpolaga s podatkom/informacijo/dokumentom, ki je predmet zahteve prosilca.

(17) Dokazno breme glede obstoja dokumentacije sicer primarno nosi organ, ki mora izkazati, da je opravil ustrezno preverbo obstoja zahtevanih informacij. IP ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru tej obveznosti zadostil, saj je prepričljivo pojasnil način ter obseg izvedenega preverjanja, pri čemer je preveril obstoj zahtevane dokumentacije na podlagi iskanja dokumentov v dokumentarnem sistemu, v elektronskih evidencah in to tudi izkazal z zaslonskimi slikami iskanja, ki ne izkazuje drugačnega dejanskega stanja od ugotovljenega. Organ je v več dopisih konkretno pojasnil in izkazal, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Na podlagi vsega navedenega, IP ni sledil predlogu o izvedbi ogleda »in camera«, saj je po oceni IP dejansko stanje v tem delu popolno ugotovljeno, zato predlagani ogled in camera, ne bi pripomogel k drugačni odločitvi, zaradi česar ga IP ni izvedel. IP ni ugotovil okoliščin, ki bi vzbujale dvom v resničnost navedb organa o neobstoju zahtevane dokumentacije, in tudi ne vidi razlogov, na podlagi katerih bi lahko sklepal, da organ teh dokumentov prosilcu ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi moral razpolagati z določenimi informacijami. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve, in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. IP je na podlagi vsega navedenega sledil odločitvi organa in v zvezi z zahtevanimi dokumenti ugotovil, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

(18) Glede pritožbenih navedb, da se organ ni opredelil do obstoja dokumentacije glede cestnih zapor, IP ugotavlja, da ta dokumentacija ni bila predmet zahteve in zaradi vezanosti organa na zahtevo, ni bila predmet tega pritožbenega postopka.

Sklepno

(19) IP je zaključil, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. Pritožba prosilca je neutemeljena, zato jo je treba na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(20) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(21) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:                                                                                

Sara Rupar, dipl. prav. (UN)                                                     

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica IP

[1] Iz pogodbe izhaja, da je sklenjena na podlagi 19. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, s spremembami in dopolnitvami), ki določa, da je redno vzdrževanje javnih cest obvezna gospodarska javna služba, ki obsega dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega zemljišča ter vzpostavitev prevoznosti javnih cest ob naravnih in drugih nesrečah. Način opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest določi vlada, občinskih cest pa občina.