prosilec - Občina Slovenj Gradec

Številka: 090-310/2026/4

Datum: 8. 9. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju: prosilka), ki jo zastopa …, zoper odločbo Mestne občine Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec, (v nadaljevanju: organ), št. 090-0015/2026-4 z dne 30. 6. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 1. 7. 2026, zoper odločbo Občine Slovenj Gradec, št. 090-0015/2026-4 z dne 30. 6. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Postopek na prvi stopnji

Prosilka 1. 6. 2026, po pooblaščencu, na organ naslovila zahtevo po ZDIJZ, ki jo je dne 10. 6. 2026, po pozivu organa, konkretizirala in zahtevala dokumentacijo, ki se nanaša na objekt …, Slovenj Gradec, od obdobja 1. 1. 2015 dalje, in sicer:

-       korespondenco med organom, upravnikom, lastnikom objekta, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) ali drugimi pristojnimi organi v zvezi z zamenjavo ali obnovo oken, energetsko sanacijo, odpravo toplotnih izgub, pregrevanjem prostorov, prezračevanjem ter drugimi ukrepi za izboljšanje bivalnih pogojev v objektu;

-       zahteve za izdajo kulturnovarstvenih pogojev oziroma kulturnovarstvenega soglasja, ki se nanašajo na zamenjavo ali obnovo oken, energetsko sanacijo, izboljšanje prezračevanja ali odpravo termičnih težav v objektu;

-       izdana kulturnovarstvena soglasja, kulturnovarstvene pogoje, odločbe, mnenja, zavrnitve ali druga stališča ZVKDS glede navedenih posegov;

-       strokovne podlage, študije, elaborate, poročila, zapisnike, analize ali drugo dokumentacijo, ki obravnava stanje oken, termične lastnosti objekta, pregrevanje prostorov, toplotne izgube ali prezračevanje;

-       dokumentacijo, iz katere izhaja, da je bila izvedba posameznih ukrepov zavrnjena, omejena ali onemogočena zaradi kulturnovarstvenega režima oziroma zaščite objekta ali območja.

Organ je z odločbo, št. 090-0015/2026-4 z dne 30. 6. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s 1. točko izreka, zahtevo prosilke v delu, ki se nanašana, na strokovne podlage, študije, elaborate, poročila, zapisnike, analize ali drugo dokumentacijo, ki obravnava termične lastnosti objekta ter energetsko izkaznico, zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Ugotovil je namreč, da je o delu prosilkine zahteve, ki se nanaša na dokumentacijo o termičnih lastnostih objekta in energetsko izkaznico, že pravnomočno odločil z odločbo št. 090-0011/2026-3 z dne 18. 5. 2026. V navedenem postopku je prosilcu omogočil dostop do dokumenta »Mnenje upravnika stavbe po termografskem pregledu« z dne 20. 2. 2026, zahtevo glede energetske izkaznice pa je zavrnil, ker je bilo ugotovljeno, da zahtevani dokument ne obstaja. Organ je primerjal vsebino zahteve z dne 1. 6. 2026 z zahtevo, o kateri je bilo odločeno z navedeno odločbo, in ugotovil, da se v delu, ki se nanaša na dokumentacijo o termičnih lastnostih objekta ter energetsko izkaznico, nanaša na iste dokumente in temelji na enakem dejanskem stanju. Po izdaji navedene odločbe niso nastala nova dejstva niti novi dokumenti, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev.

Z 2. točko izreka izpodbijane odločbe je organ prosilkino zahtevo za dostop do korespondence z upravnikom in ZVKDS, kulturnovarstvenih pogojev, soglasij ter dokumentacije o zavrnitvi ukrepov zaradi kulturnovarstvenega režima za objekt …, zavrnil, ker je ugotovil, da z dokumenti, ki bi ustrezali temu delu zahteve, ne razpolaga (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Organ je pojasnil, na kakšen način je iskal dokumente v zvezi z delom zahteve, ki se nanaša na korespondenco z ZVKDS, kulturnovarstvene pogoje in soglasja ter dokumentacijo v zvezi z zamenjavo oken, energetsko sanacijo in drugimi ukrepi za izboljšanje bivalnih pogojev na objektu … in ki bi ustrezali tud časovni omejitvi zahteve (obdobje od 1. 1. 2015 do izdaje odločbe). Pojasnil je, da je, na podlagi opravljenega pregleda, ugotovil, da za navedeni objekt v obravnavnem obdobju ni nastopal kot investitor, niti ni vodil upravnih ali drugih postopkov v zvezi z energetsko sanacijo, zamenjavo oken ali odpravo toplotnih izgub.  Prav tako organ ni vodil korespondence z ZVKDS glede navedenih posegov in od tega organa ni prejel kulturnovarstvenih pogojev, soglasij ali druge dokumentacije, na katero se nanaša zahteva.

Pritožba

Prosilka je zoper izpodbijano odločbo, po pooblaščencu, vložila pritožbo z dne 1. 7. 2026. Odločbo je v celoti izpodbijala iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter pomanjkljive obrazložitve.

V njej je navajala:

-       da obrazložitev organa glede 2. točke izreka (nerazpolganje z dokumenti), ne vsebuje konkretnih pojasnil o tem, kako je organ izvedel iskanje  zahtevanih dokumentov, ali je bilo iskanje opravljeno pri vseh organizacijskih enotah, v vseh evidencah, kjer bi se takšna dokumentacija, glede na vsebino, lahko nahajala,

-       prav tako organ ni pojasnil, da bi je preveril obstoj dokumentacije, ki bi se nanašala na komunikacijo z drugimi subjekti glede kulturnovarstveneg režima, zamenjave oken, energetskih ukrepov, pregrevanja prostorov oziroma izboljšanja bivalnih pogojev,

-       organ bi moral obseg opravljenega iskanja in razloge, zaradi katerih zahtevanih dokumentov ni našel, natančneje pojasniti, saj gre za objekt, glede katerega se vprašanja pregrevanja, prezračevanja in morebitnih omejitev zaradi kulturnovarstevnega režima, obravnavajo že daljše časovno obdobje.  

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, z dopisom št. 090-0015/2026-8 z dne 10. 7. 2026, odstopil v odločanje IP. Odstopu je priložil dokumente zadeve in se opredelil do pritožbenih navedb. Pojasnil je metodologijo iskanja na več ravneh, s katero je preveril obstoj informacij po 4. členu ZDIJZ za celotno zahtevano obdobje (od 1. 1. 2015 dalje), pri čemer je poudaril, da je po prejemu pritožbe ponovno preveril celoten ugotovitveni postopek. Kljub ponovnemu izčrpnemu pregledu vseh evidenc in fizičnih spisov ni našel dodatnih dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilke.

IP je, na podlagi 9. člena ZUP,  z dopisom, št. 090-310/2026/3 z dne 13. 8. 2026, odstopni dopis organa, št. 090-0015/2026-8 z dne 10. 7. 2026, posredoval prosilki (po pooblaščencu). Do izdaje te odločbe prosilka nanj ni odgovorila oziroma posredovala nasprotnih navedb.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Organ je z izpodbijano odločbo, s 1. točko izreka, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, zavrgel zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na  dostop do strokovne podlage, študije, elaborate, poročila, zapisnike, analize ali drugo dokumentacijo, ki obravnava termične lastnosti objekta ter energetsko izkaznico. Ugotovil je namreč, da je o delu prosilkine zahteve, ki se nanaša na dokumentacijo o termičnih lastnostih objekta in energetsko izkaznico, že pravnomočno odločil z odločbo št. 090-0011/2026-3 z dne 18. 5. 2026 in ji omogočil dostop do dokumenta »Mnenje upravnika stavbe po termografskem pregledu« z dne 20. 2. 2026, zahtevo glede energetske izkaznice pa je zavrnil, ker je bilo ugotovljeno, da zahtevani dokument ne obstaja. Organ je, s primerjavo,vsebine predmetne zahteve z zahtevo, o kateri je bilo odločeno z odločbo z dne 18. 5. 2026, ugotovil, da se v delu, ki se nanaša na dokumentacijo o termičnih lastnostih objekta ter energetsko izkaznico, nanaša na iste dokumente in temelji na enakem dejanskem stanju. Po izdaji navedene odločbe niso nastala nova dejstva niti novi dokumenti, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev. Z 2. točko izreka izpodbijane odločbe, je organ, glede preostalega dela zahteve za dostop do korespondence z upravnikom in ZVKDS, kulturnovarstvenih pogojev, soglasij ter dokumentacije o zavrnitvi ukrepov zaradi kulturnovarstvenega režima za objekt …, zavrnil, ker je ugotovil, da z dokumenti, ki bi ustrezali temu delu zahteve, ne razpolaga (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ).

IP ugotavlja, da prosilka v uvodu pritožbe sicer navaja, da izpodbija odločbo v celoti, v nadaljevanju pa se njeni razlogi dejansko nanašajo samo na izpodbijanje 2. točke izreka, torej glede ugotovitve organa, da z dokumenti korespondence z upravnikom in ZVKDS, kulturnovarstvenih pogojev, soglasij ter dokumentacije o zavrnitvi ukrepov zaradi kulturnovarstvenega režima za objekt …, ne razpolaga. Prav tako pritožnica ne zanika, da je dokument »Mnenje upravnika stavbe po termografskem pregledu« z dne 20. 2. 2026 prejela v drugem postopku po ZDIJZ, niti da bi energetska izkaznica obstajala. Prav tako v pritožbi ne navaja, da bi se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira pravnomočna odločba organa, št. 090-0011/2026-3 z dne 18. 5. 2026, spremenila.

Upoštevajoč zgoraj pojasnjen obseg pritožbene presoje IP (247. člena ZUP) in pritožbene navedbe, je  v obravnavni zadevi sporno, ali so v zvezi z dokumenti, o katerih je odločil organ z 2. točko izreka izpodbijane odločbe, izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, torej če organ razpolaga, s katerim koli dokumentom, ki bi ustrezal vsebinskemu in časovnemu okviru prosilkine zahteve glede dostopa do korespondence z upravnikom in ZVKDS, kulturnovarstvenih pogojev, soglasij ter dokumentacije o zavrnitvi ukrepov zaradi kulturnovarstvenega režima za objekt … Prosilka v pritožbi navaja, da organ iskanja zahtevanih dokumentov ni opravil popolno in dovolj skrbno.

Informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga. Prosilec ima glede na navedeno, po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

Poleg tega IP v pritožbenem postopku nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih prosilec navaja v pritožbi, četudi bi z njimi morebiti moral razpolagati. Povedano drugače, pritožbeni argumenti, da bi organ skladno z zakonodajo oziroma svojimi pristojnostmi in nalogami moral posedovati določeno dokumentacijo, v pritožbenih postopkih na področju dostopa do informacij javnega značaja niso relevantni, temveč je bistveno vprašanje dejanskega obstoja zahtevane dokumentacije.

Kot izhaja iz obširne prakse IP,[1] mora organ v primeru zavrnitve zahteve zaradi neobstoja dokumentov, svojo odločitev utemeljiti z navajanji in dokazi o tem, na kakšen način je ugotavljal, ali z zahtevano dokumentacijo razpolaga (npr. v katere konkretne dele zbirke oziroma evidence dokumentarnega gradiva in na podlagi katerih ključnih besed oziroma drugih oznak je organ vpogledal; katera konkretna dejstva in pri katerih konkretnih pristojnih osebah je organ preverjal, ipd.) ter kaj konkretno je pri tem ugotovil (npr. kaj je ugotovil po pregledu dokumentov, s katerimi razpolaga, kaj so glede neobstoječih dokumentov pojasnile osebe, pristojne za zahtevano dokumentacijo, ipd.). Ob tem IP še pojasnjuje, da je pojem »razpolagati z informacijo« v smislu namena zakona (2. člen ZDIJZ) treba razlagati široko. Gre za vsakršno posedovanje, hranjenje, registriranje, evidentiranje, reproduciranje, izdelovanje, proizvajanje ali predelovanje informacije s strani organa, za njega ali pri njem. IP poudarja, da nahajanje dokumenta v arhivu pri organu ali pri katerikoli notranji organizacijski enoti pomeni razpolaganje z njim.

IP ob tem opozarja še na sodbo Splošnega sodišča EU, št. T-36/23 Stevi v. The New York Times z dne 14. 5. 2025, s katero je Splošno sodišče med drugim postavilo standarde glede dolžnosti aktivne poizvedbe iskanja dokumentov oziroma podatkov. Sodišče je v njej postavilo zahtevo po prepričljivih pojasnilih glede iskanja dokumentov (60. točka obrazložitve). Kar pomeni, da zgolj pavšalna navajanja, da dokumentov organ nima, oziroma da ti ne obstajajo, temu standardu ne zadostijo. Organ mora pojasniti obseg in način iskanja (torej kako je potekalo iskanje, na kakšen način je organ dokumente iskal, katere vrste iskanj je izvedel, katere lokacije/zbirk je pregledal (62. točka obrazložitve).

V razlogih izpodbijane odločbe je organ, v zvezi z zavrnitvijo dostopa, pojasnil, da je razpolaganje z dokumenti v zvezi z delom zahteve, ki se nanaša na korespondenco z ZVKDS, kulturnovarstvene pogoje in soglasja ter dokumentacijo v zvezi z zamenjavo oken, energetsko sanacijo in drugimi ukrepi za izboljšanje bivalnih pogojev na objektu …, opravil pregled dokumentarnega gradiva v informacijskem sistemu za upravljanje dokumentarnega gradiva, elektronskem vložišču, evidencah investicijskih projektov ter fizičnih spisih, ki se nanašajo na navedeni objekt, za obdobje od 1. 1. 2015 do dneva odločanja. Pri tem ni bilo ugotovil, da bi razpolagal z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilke. Pojasnil je, da je, na podlagi opravljenega pregleda, ugotovil, da za navedeni objekt v obravnavnem obdobju ni nastopal kot investitor, niti ni vodil upravnih ali drugih postopkov v zvezi z energetsko sanacijo, zamenjavo oken ali odpravo toplotnih izgub. Prav tako organ ni vodil korespondence z ZVKDS glede navedenih posegov in od tega organa ni prejel kulturnovarstvenih pogojev, soglasij ali druge dokumentacije, na katero se nanaša zahteva.

V dopisu št. 090-0015/2026-8 z dne 10. 7. 2026, s katerim je organ IP odstopil predmetno pritožbo, je pojasnil, da je po prejemu pritožbe ponovno preveril celoten ugotovitveni postopek ter iskanje izvedel z visoko stopnjo skrbnosti na več ravneh, in sicer:

1.     Sistemski pregled v informacijskem sistemu ODOS: Iskanje je bilo izvedeno po vseh razpoložljivih iskalnih poljih (status dokumenta, datum nastanka, klasifikacijski znak, subjekt, opis zadeve, metapodatki). Uporabljene so bile naslednje kombinacije ključnih besed: naslov objekta, številka parcele, sanacija, obnova, okna, fasada, ZVKDS, kulturnovarstveno soglasje, kulturna dediščina, energetska obnova. Za objekt … so bile identificirane 4 zadeve: št. 362-25/1996 (izgradnja objekta), št. 3528-8/2019 in 3528-0020/2018 (namera o oddaji garaže v najem), št. 354-0034/2013 (postavitev parkirnih zapor). Ugotovljeno je bilo, da nobena od najdenih zadev ne vsebuje zahtevane vsebine (korespondenca z ZVKDS, kulturnovarstveni pogoji za konkretne posege ali ostale vsebine).

2.     Pregled fizičnih spisov in oddelčna preverba: Poleg elektronskega iskanja je bil opravljen fizični pregled spisov, ki bi vsebinsko lahko vključevali zahtevano tematiko, in sicer: Spis št. 35201-0001/2014 (Vzdrževanje stanovanj MO Slovenj Gradec), Spis št. 36004-0067/2002 (Prijava na razpis za socialna stanovanja - Zupanc Albina), Spis št. 352-0005/2022 (Stanovanjske zadeve – splošno). Popisi navedenih spisov so priloženi tej dokumentaciji. Pregled je potrdil, da dokumenti, ki bi se nanašali na kulturnovarstvene pogoje ali specifične posege na objektu oziroma druge vsebine dokumentov iz zahteve prosilca, v teh spisih ne obstajajo.

3.     Pregled seznama prejete pošte: Iz centralnega vložišča je bil pridobljen in podrobno pregledan seznam prejete pošte za obdobje od 1. 1. 2015 do 8. 7. 2026. Pregled ni razkril nobenih dokumentov ali korespondence, ki bi ustrezali zahtevi prosilca.

Ob tem je organ, kot odziv na pritožbene navedbe,  še pojasnil, da teh podrobnosti ni v celoti vključil v obrazložitev odločbe, kar pa ne spremeni dejstva, da organ z zahtevanimi dokumenti (korespondenca z ZVKDS, kulturnovarstveni pogoji za konkretne posege ter drugimi dokumenti iz zahteve prosilca) dejansko ne razpolaga v materializirani obliki. V zvezi z navedbo prosilke o kulturnovarstvenem režimu organ pojasnjuje, da čeprav je objekt varovan, organ v zahtevanem obdobju ni izvajal posegov (npr. zamenjava oken, obnova fasade ipd.), ki bi terjali pridobitev specifičnih kulturnovarstvenih pogojev ali soglasij, zato ti dokumenti pri organu niso nastali. Skliceval se je že na prakso IP in navajal, da  organ v postopku po ZDIJZ ni dolžan ustvarjati novih dokumentov ali pripravljati pojasnil o razlogih za neizvedbo določenih investicij.

IP je nato navedbe in ugotovitve organa preveril v elektronskih sporočilih poslanih med oddelki organa, ki so bila sestavljena v okviru poizvedb glede razpolaganja z zahtevanimi dokumenti ter v tri priložene popise spisov, ki so bili fizično pregledani. Iz njih izhaja, da je glavna pisarna organa opravila pregled dokumentarnega gradiva v informacijskem sistemu ODOS za predmetni objekt našla navedene štiri zadeve, od katerih so vse rešene in se nahajajo v arhivu (razen ene, ki se nahaja na oddelku), vse zadeve pa nastale pred letom 2015. Iz uradnega zaznamka organa z dne 28. 6. 2026 pa izhaja, da je bil opravljen pregled dokumentarnega gradiva v informacijskem sistemu za upravljanje dokumentarnega gradiva ODOS vključno z vpogledom v elektronskem vložišču navedenega sistema, pri čemer po iskanih parametrih ni bilo zadetkov v zvezi z vsebino iz zahteve prosilca, razen dela zadeve, ki je bila obravnavana že v spisu št. 090-0011/2026, kjer je bila izdana pravnomočna odločba št. 090-0011/2026-3 z dne 18. 5. 2026. Opravljena poizvedba na oddelku investicij, kot tudi na oddelku vodenja projektov, kjer v kritičnem obdobju ni bilo evidentiranih tovrstnih projektov ali investicij, kjer bi lahko nastali dokumenti iz zahteve prosilca. Na oddelku stanovanjskega upravljanja se vodi splošni spis za stanovanja št. spisa 35201-0001/2014 (vzdrževanje stanovanj Mestne občine Slovenj Gradec) ter poseben spis za stanovanje v katerem živi prosilka (prijava na 4. razpis za dodelitev socialnih stanovanj v najem), pri čemer se je opravil vpogled v oba elektronska ter fizična spisa za zadeve povezane z vsebino iz zahteve prosilca, ki se nanašajo na navedeni objekt, za obdobje od 1. 1. 2015 do 28.6.2026. Na podlagi vseh opravljenih poizvedb in iskanj je ugotovljeno, da zahtevani dokumenti ne obstajajo.

Po vpogledu v posredovano dokumentacijo in pojasnila organa, IP ugotavlja, da je organ v pritožbenem postopku podal konkretna, logična in medsebojno skladna pojasnila o tem, zakaj z zahtevano dokumentacijo, to je s korespondenco, kulturnovarstvenimi pogoji, soglasji ter dokumentacijo o zavrnitvi ukrepov zaradi kulturnovarstvenega režima za objekt …, ne razpolaga. Organ je natančno pojasnil, način in obseg svojega iskanja, ki ga je opravil na več nivojih (sistemski pregled v informacijskem sistemu ODOS, pregled fizičnih spisov in preverba na več oddelkih, pregled seznama prejete pošte). Pri tem je pri pregledu informacijska sistema iskanje opravil v več različnih iskalnih poljih in po več ključnih besedah. Pri vsakem od navedenih nivojev iskanja je pojasnil, na kateri del zahtevane dokumentacije se nanaša in svoje zaključke glede neobstoja le te.  Po presoji IP je bilo takšno iskanje zahtevanih dokumentov dovolj skrbno in popolno ter ustreza zgoraj navedenih standardom iskanja dokumentov. Ob tem IP ugotavlja, da organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe res ni podal natančnejših pojasnil glede iskanja dokumenta, vendar te izhajajo iz uradnega zanamka z dne 28. 6. 2026 , kije nastal pred izdajo izpodbijane odločbe. Poleg tega pa je organ iskanje podrobno pojasnil tudi v odstopnem dopisu, št. 090-0015/2026-8 z dne 10. 7. 2026.

IP s tem ocenjuje, so takšna pojasnila organa verodostojna, saj so podprta z dokazi (iskanjem v informacijskem sistemu, fizičnih spisih sezamu prejete pošte za relevantno obdobje), iz katerih izhaja, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V pritožbenem postopku prav tako niso bile ugotovljene okoliščine, ki bi vzbujale dvom v resničnost navedb organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je v zvezi s tem podal dokaze, ki jih je pridobil na več nivojih iskanja (informacijski sistem, elektronski spisi, fizični spisi, pregled pošte v centralnem vložišču), za posamezne vrste dokumentov in med različnimi oddelki organa (oddelek investicij, oddelke stanovanjskega upravljanja, centralno vložišče), glede na njihovo pristojnost povezano z vsebino zahtevanih dokumentov. IP v te navedbe ne dvomi, saj so podprte z dokazi. Zato IP ni našel razlogov, da ne bi verjel organu, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na zahtevano dokumentacijo, to je korespondenco, kulturnovarstvene pogoje, soglasja ter dokumentacije o zavrnitvi ukrepov zaradi kulturnovarstvenega režima za objekt …. Takšni odločitvi IP pritrjuje tudi dejstvo, da je organ prosilki, v drugem postopku po ZDIJZ, Mnenje upravnika stavbe po termografskem pregledu že posredoval, zato IP ne dvomi, da bi organ, če bi z zahtevanimi dokumenti razpolagal, te prosilki tudi posredoval.

Ob tem IP še poudarja, da ZDIJZ organov ne zavezuje k ustvarjanju dokumentov za nazaj ali k dodatnemu dokumentiranju postopkov, temveč zgolj k posredovanju že obstoječih informacij. Zato dejstvo, da bi bila z vidika transparentnosti določena dokumentacija lahko koristna ali zaželena, samo po sebi še ne pomeni, da gre za informacijo javnega značaja, če ta v materializirani obliki ne obstaja.

Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da organ z zahtevanimi dokumenti, ne razpolaga v materializirani obliki, zato je organ odločil pravilno, ko je prosilkino zahtevo zavrnil, sklicujoč se na prvi odstavek 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja, da so organi dolžni odločiti o dostopu do tistih podatkov oziroma dokumentov, s katerimi razpolagajo v času vložitve zahteve, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

IP ob navedenem poudarja še, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente oziroma podatke, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi ta moral razpolagati z določenimi informacijami.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilke zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:                                                                      

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP                                    

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.         

namestnica informacijske pooblaščenke      

[1] Npr. odločbe 090-195/2025, 090-472/2025, 090-481/2025, …