prosilec - Občina Ribnica

Številka: 090-381/2026/4

Datum: 9. 9. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe …, ki jo zastopa direktor … (v nadaljevanju prosilec), z dne 1. 7. 2026, zoper odločbo Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica (v nadaljevanju organ), št. 090-0005/2026 z dne 30. 6. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 1. 7. 2026, zoper odločbo Občine Ribnica, št. 090-0005/2026 z dne 30. 6. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 8. 6. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval izročitev cenitvenega poročila za oceno vrednosti nepremičnin, ki ga je podal …, cenilec stvarnega premoženja – nepremičnine pri Združenju sodnih izvedencev in cenilcev Slovenije za gradbeno stroko, …, za parcelo 5373/4, k.o. … v izmeri 1490 m².

Kot način seznanitve je določil posredovanje dokumentacije v pdf obliki, preko elektronske pošte.  

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-0005/2026 z dne 30. 6. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi za izročitev cenilnega poročila delno ugodil, na način, da je prosilcu omogočil vpogled v cenitveno poročilo, s katerim razpolaga organ, v delu, ki pa se nanaša na posredovanje dokumentacije v pdf obliki, preko elektronske pošte, pa je zahtevo zavrnil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ navedel, da zahtevani dokument – cenitveno poročilo sicer predstavlja informacijo javnega značaja, vendar pa gre hkrati za avtorsko varovano delo v smislu 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). Pri tem avtor zahtevanega dokumenta pravice reproduciranja ni prenesel na organ, zaradi česar velja omejitev iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ. Glede na navedeno določbo, se prosilec lahko z informacijo seznani samo v obliki vpogleda, če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice. Organ je zato posredovanje zahtevanega dokumenta v datoteki pdf zavrnil, omogočil pa je njihov vpogled.

(3) Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 1. 7. 2026 vložil pritožbo. V njej navaja, da je na javni dražbi kupil parc. št. 5373/4, k.o. … in da ima kot trenutni lastnik navedene nepremičnine nesporno izkazan močan pravni in ekonomski interes, da razpolaga s celotnim cenitvenim poročilom, ki je bilo podlaga za določitev vrednosti nepremičnine v postopkih, ki jih je vodil organ. Organu očita, da neupravičeno in pretirano restriktivno aplicira določbe ZASP, kar se kaže v tem, da je organ napačno uporabil določbe o avtorski pravici v škodo javnega interesa in transparentnosti, dalje da je izbral nesorazmerni ukrep in onemogočil učinkovito uveljavljanje pravic ter očitek o tem, da čeprav organ navaja elemente individualnosti, cenitveno poročilo v jedru predstavlja strokovno in tehnično aplikacijo vnaprej določenih standardov ocenjevanja vrednosti.

(4) Po prejemu pritožbe je organ ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 18. 8. 2026 odstopil IP v reševanje. Ob tem je poslal dokumente ZDIJZ spisa in zahtevane informacije.

(5) IP je dne 18. 8. 2026 organ pozval, da mu posreduje dodatna dokazila v zvezi z naročilom izdelave zahtevanega poročila in imetništvom avtorskih pravic na njem.

(6) Organ je dne 19. 8. 2026 IP posredoval Pogodbo o stvaritvi avtorskega dela z dne 16. 4. 2026, sklenjeno med organom kot naročnikom in … kot avtorjem, naročilnico ter izjavo avtorja, dano po telefonu, da se ne strinja s tem, da se cenitev posreduje naprej. 

Pritožba ni utemeljena.

(7) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. V zvezi s tem IP navaja, da se prosilec pritožuje zoper 2. točko izreka odločbe organa, torej v delu, ki se nanaša na zavrnitev posredovanja dokumentacije v pdf obliki, preko elektronske pošte.  Dalje navaja, da izpodbija odločbo tudi v 1. točki, kjer mu je omogočen zgolj vpogled v zahtevano poročilo. IP odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev pravil postopka in ali do napačne uporabe materialnega prava.

(8) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa ter vprašanje načina seznanitve, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja ter v obravnavanem primeru predvsem ali je utemeljena odločitev organa o načinu seznanitve.

(9) V konkretnem primeru se prosilec pritožuje, ker mu je organ zavrnil seznanitev z zahtevanim dokumentom v pdf obliki preko elektronske pošte. Organ je utemeljil, da gre za avtorskopravno varovan dokument, ki ga je po določbi drugega odstavka 25. člena ZDIJZ možno odobriti le na vpogled, ne pa tudi v zahtevani obliki. Glede na navedbe organa v izpodbijani odločbi IP pojasnjuje, da iz 17. člena ZDIJZ izhaja, da ima prosilec pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ torej načeloma nima pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Izjemo od tega pa določa drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, po katerem lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, če je imetnik pravic tretja oseba. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Glede na navedeno se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (elektronska kopija, fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled).

(10) Organ je prosilcu z izpodbijano odločbo vpogled v zahtevani dokument tudi omogočil. Ker pa prosilec izrecno zahteva in se pritožuje zaradi neposredovanja zahtevanega dokumenta v pdf obliki preko elektronske pošte, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali zahtevani dokument ustreza pogojem avtorskega dela po 5. členu ZASP in, če gre za avtorsko delo, ali organ razpolaga s pravico reproduciranja na tem avtorskem delu.

(11) Prosilec v pritožbi najprej navaja, da je na javni dražbi kupil parc. št. 5373/4, k.o. … in da ima kot trenutni lastnik navedene nepremičnine nesporno izkazan močan pravni in ekonomski interes, da razpolaga s celotnim cenitvenim poročilom, ki je bilo podlaga za določitev vrednosti nepremičnine v postopkih, ki jih je vodil organ. IP uvodoma poudarja, da v postopku po ZDIJZ pravni interes oz. interes posameznika za dostop do konkretne informacije, ni relevanten. Organ zavezanec na prvi stopnji in IP kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes za to presojo ni pomemben. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se namreč nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevan dokument, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni interes. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Zato niso pravno relevantne navedbe prosilca, da ima izkazan pravni in ekonomski interes za pridobitev predmetne dokumentacije.

Ali je zahtevan dokument avtorskopravno varovano delo?

(12) V skladu z določbo 5. člena ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo.

(13) Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od drugih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se ga še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. V primeru pa, ko vsebuje stvaritev le nabor podatkov in dejstev, pri taki stvaritvi ni izpolnjen pogoj individualnosti in ta ni varovana kot avtorsko delo. Predpostavka intelektualnosti dela pomeni, da gre za delo posameznikovega intelekta in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so področja, izrecno navedena v 5. členu ZASP, in sicer znanost, književnost ali umetnost, ki pa se razlagajo široko (npr. računalniški programi sodijo v področje književnosti). Avtorsko delo pa mora biti tudi na kakršen koli način izraženo, tako da je zaznavno v zunanjem svetu. Če torej posamezno delo izpolnjuje navedene predpostavke, se šteje, da gre za avtorskopravno varovano delo.

(14) IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela iz 5. člena ZASP. Avtorsko delo je namreč v konkretnem primeru izraženo (napisano v obliki poročila), predstavlja stvaritev človeka (in ne npr. računalniškega programa), gre za intelektualno delo (poročilo je pretežno plod intelekta in ne fizičnega dela avtorja), ki spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti (glej 12. točko drugega odstavka 5. člena ZASP). Da so navedene štiri predpostavke izpolnjene, ne oporeka niti prosilec.

(15) Vendar pa prosilec zatrjuje, da čeprav organ navaja elemente individualnosti (fotografije, strukturo stavkov), cenitveno poročilo v jedru predstavlja strokovno in tehnično aplikacijo vnaprej določenih standardov ocenjevanja vrednosti (uredbe, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti). Primarni namen dokumenta ni umetniško ali znanstveno izražanje, temveč golo ugotavljanje dejstev in izračun vrednosti nepremičnine za uradne postopke. Uporaba določb ZASP za tovrstne uradne in strokovne dokumente, ki so bili v celoti plačani iz proračuna občine, je po njegovem mnenju v nasprotju z namenom samega zakona.

(16) Navedeno stališče ni utemeljeno. Dejstvo, da je cenitveno poročilo strokovne in tehnične narave ter da je bilo izdelano na podlagi predpisanih metod, standardov in strokovnih pravil, samo po sebi ne izključuje njegovega varstva po ZASP. ZASP med avtorska dela izrecno uvršča tudi predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave, med katere primeroma uvršča tudi izvedenska mnenja. Pri tem avtorsko pravo ne varuje samih metod ocenjevanja, standardov, dejstev ali podatkov, ki jih mora cenilec pri svojem delu uporabiti. Avtorsko varovan je način, kako je cenilec te podatke in ugotovitve v konkretnem poročilu izbral, uredil in predstavil. Zato okoliščina, da je moral cenilec pri izdelavi poročila upoštevati določena strokovna pravila, še ne pomeni, da pri izdelavi konkretnega poročila ni mogel ustvariti individualne intelektualne stvaritve.

Ali organ razpolaga s pravico reproduciranja na zahtevanih dokumentih?

(17) Glede na določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana z avtorskimi pravicami le, če je imetnik pravic tretja oseba in ne organ sam. V konkretnem primeru je torej bistvenega pomena, ali je avtor zahtevanega cenitvenega poročila na organ prenesel avtorsko pravico na tem delu. Pri tem je treba upoštevati, da avtorska pravica kot celota ni prenosljiva[1], temveč se lahko na druge osebe prenašajo le posamične materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja, če ni z ZASP drugače določeno[2]. Ker je v konkretnem primeru prosilec zahteval posredovanje avtorskega dela v pdf obliki, je treba ugotoviti, ali je bila na organ prenesena pravica do reproduciranja zahtevanega poročila.

(18) Zahtevano poročilo je bilo izdelano na podlagi naročila s strani organa, zato je treba v zvezi s prenosom avtorske pravice upoštevati določbe ZASP o pogodbi o naročilu avtorskega dela. Z avtorsko pogodbo o naročilu dela se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar[3]. Pri tem avtor obdrži avtorsko pravico na naročenem delu, razen pravice distribuiranja, če ni s tem zakonom ali s pogodbo drugače določeno[4]. Ob tem pa morajo biti pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno, v nasprotnem primeru pa se sporne ali nejasne določbe posla razlagajo v korist avtorja[5].

(19) Ob upoštevanju navedenih določb ZASP in pregledu celotne predložene dokumentacije IP ugotavlja, da avtor na organ ni prenesel pravice reproduciranja zahtevanega avtorskega dela. Organ je že v izpodbijani odločbi navedel, da avtor nanj ni prenesel pravice do reproduciranja na zahtevanem dokumentu. Poleg tega je v pritožbenem postopku organ na poziv IP predložil dokumente (naročilnico št. 478-37/2024 in Pogodbo o stvaritvi avtorskega dela z dne 16. 4. 2026, iz katere  izhaja, da je organ zahtevano poročilo sicer naročil, vendar se z avtorjem ni dogovoril za prenos avtorske pravice. Iz 10. točke pogodbe izhaja, da avtor obdrži na delu moralne avtorske pravice, prenese pa na naročnika materialne avtorske pravice, pri čemer ni izrecno navedene pravice do reproduciranja. Organ je v postopku predložil tudi izjavo avtorja zahtevanega poročila, g. …, dano po telefonu dne 12. 5. 2026, iz katere izhaja, da organu ne dovoljuje, da cenitveno poročilo posreduje naprej.

(20) IP je upošteval tudi določbo drugega odstavka 75. člena ZASP o domnevah glede prenosa avtorskih pravic, po kateri se v primeru, kadar ni določeno, katere posamične pravice ali kakšen obseg določene pravice se prenaša, šteje, da so prenesene tiste pravice in v takem obsegu, kot je bistven za dosego namena pogodbe. V konkretnem primeru je bilo poročilo izdelano z namenom, da se oceni tržna vrednost nepremičninskih pravic, ki izhajajo iz lastništva nepremičnin, ki jo bo naročnik uporabil pri določitvi prodajne cene. Ker za namen prodaje  nepremičnin ni bistveno, da organ razpolaga tudi s pravico do reproduciranja zahtevanega cenitvenega poročila (dovolj je, da se lahko z njim seznani), se v skladu z ZASP ne more šteti, da je bila v konkretnem primeru pravica do reproduciranja prenesena na organ.

(21) IP glede na navedene določbe ZASP tudi ni mogel slediti navedbi prosilca, da restriktivna interpretacija avtorskega prava ne sme služiti kot obvod za omejevanje pravice do dostopa do informacij javnega značaja, zlasti kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev oziroma ravnanju s premoženjem samoupravne lokalne skupnosti. Tudi IP sicer meni, da je namen ZDIJZ, da se avtorja posebej ne varuje v primeru, ko je organ avtorsko delo pridobil na podlagi sklenjene pogodbe o naročilu avtorskega dela in za katerega je porabil javna sredstva. Vendar pa veljavna zakonodaja ne razlikuje med primeri, ko organ avtorsko delo pridobi na podlagi naročila in plačila iz javnih sredstev, in primeri, ko ima organ avtorsko delo zgolj v posesti na popolnoma drugi podlagi (npr. natečaj likovnih del). V obeh primerih velja enako – če materialna pravica reprodukcije ni bila izrecno prenesena na organ, ta ostane avtorju in fotokopiranje dela ni dopustno. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa[6].

(22) Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da organ ni imetnik pravice do reproduciranja na zahtevanem dokumentu, zato prosilcu posledično ne more omogočiti dostopa do zahtevanih informacij v pdf obliki.

(23) IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevano poročilo izpolnjujejo vse predpostavke za avtorsko delo po določbah 5. člena ZASP in torej predstavlja varovano avtorsko delo. Pri tem organ ni imetnik pravice do reproduciranja zahtevanega poročila.

(24) V skladu z navedenim IP zaključuje, da je odločitev organa glede načina dostopa (vpogleda) pravilna in na zakonu utemeljena, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

(25) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(26) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :

Polona Marinko, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] Glej 69. člen ZASP.

[2] Glej drugi odstavek 70. člena ZASP.

[3] Glej prvi odstavek 99. člena ZASP.

[4] Glej tretji odstavek 99. člena ZASP.

[5] Glej prvi odstavek 80. člena ZASP.

[6] Glej tudi sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 1218/2010-23 z dne 26. 1. 2011.