prosilec - Občina Medvode
+ -Povzetek:
Odločba:
Številka: 090-406/2026/2
Datum: 18. 9. 2026
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 25. 7. 2026, zoper odločbo Občine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode (v nadaljevanju organ), št. 090-21/2026-2 z dne 21. 7. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba prosilke z dne 25. 7. 2026, zoper odločbo Občine Medvode št. 090-21/2026-2 z dne 21. 5. 2026, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
(1) Prosilka je dne 23. 6. 2026 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ. Zahtevala je posredovanje dokumentov v zvezi s priključitvijo hiše na naslovu … na kanalizacijsko omrežje in odvodnjavanje meteornih voda.
(2) O zahtevi je organ odločil z odločbo št. 090-21/2026-2 z dne 21. 7. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi delno ugodil. V obrazložitvi je pojasnil, da razpolaga z načrtom gradbeništva – projektom za izvedbo (PZI) za stanovanjski objekt prosilke, ki zajema pregledno situacijo, situacijo priključka na fekalni jašek in zbirnik komunalnih vodov. Glede na navedeno je organ ugodil zahtevi prosilke v delu, ki se nanaša na priključitev hiše na kanalizacijsko omrežje in ji posredoval naveden projekt za izvedbo. V delu zahteve, ki se nanaša na priključitev hiše na odvajanje meteornih voda, pa je pojasnil, da informacije o odvodnjavanju meteornih voda ne izvirajo iz delovnega področja organa, niti organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.
(3) Zoper navedeno odločbo je prosilka dne 25. 7. 2026 vložila pritožbo neposredno pri IP, ki jo je skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP odstopil organu v predhodni preizkus. Organ po opravljenem preizkusu, pritožbi ni ugodil in izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo na podlagi 245. člena ZUP odstopil v odločanje IP. Prosilka se pritožuje zoper 1. točko izreka odločbe. Navaja, da so izpolnjeni vsi kriteriji, ki so zahtevani za obstoj informacije javnega značaja, in sicer: informacija izvira iz delovnega področja organa, saj je organ meteorno kanalizacijo gradil v času gradnje fekalne kanalizacije; organ razpolaga z informacijo o odvodnjavanju meteornih voda na trasi …. Navaja, da so hišo na naslovu … zanemarili, saj ni povezana z glavnim kanalom za odvodnjavanje meteornih voda, ki ga je zgradila Občina Medvode skupaj z gradnjo kanalizacijskega kanala …; dalje organ z informacijo o odvodnjavanju meteornih voda na trasi … razpolaga in obstaja v obliki projekta, dokumenta, iz katerega naj bi bilo razvidno, kje poteka meteorna kanalizacija na trasi ….
Pritožba ni utemeljena.
(4) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(5) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.
(6) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
(7) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.
(8) Pri odstopu pritožbe je organ ponovno pojasnil, da zahtevane informacije o odvodnjavanju meteornih voda ne izvirajo iz njegovega delovnega področja niti organ z zahtevanimi informacijami v obliki, kot jo določa ZDIJZ ne razpolaga. Priložil je tudi dopise (odgovor na dopis prosilke št. 092-21/2019-3 z dne 12. 2. 2019, odgovor št. 09200-0232/2025-2 z dne 18. 6. 2025, odgovor Varuha človekovih pravic na dopis, št. 092-21/2019-12 z dne 16. 8. 2019) naslovljene na prosilko, v katerih ji je bila pojasnjena obveznost glede priključka na fekalno in meteorno kanalizacijo. Pojasnjeno je bilo, da ji je bila skupaj z upravljavcem JP Voka Snaga, d. o. o. ponujena rešitev, in sicer, da si uredi ponikovanje meteornih voda na njeni parceli, z eventualno možnostjo odvodnje presežnih količin ob nalivih v prosilkin obstoječi kanal.
(9) Prosilka v pritožbi navaja, da organ razpolaga z informacijo o odvodnjavanju meteornih voda na trasi … in da je bil njen objekt zanemarjen, saj njene hiše niso povezali z glavnim kanalom za odvajanje meteornih voda, ki ga je zgradil organ skupaj z izgradnjo kanalizacijskega kanala …. Navaja, da bi organ moral razpolagati z informacijo o odvodnjavanju meteornih voda na trasi … in da obstaja v obliki projekta, dokumenta, iz katerega naj bi bilo razvidno, kje poteka meteorna kanalizacija na navedeni trasi.
(10) Iz dokumentacije oziroma dopisov, ki jih je organ predložil v pritožbenem postopku, izhaja, da je organ prosilki v zvezi z ureditvijo fekalne in meteorne kanalizacije pojasnil, oziroma ji predstavil možne rešitve ureditve priklopa na javne komunalne kanale. Navedene okoliščine pa same po sebi niso odločilne za presojo predmetne zahteve po ZDIJZ. Bistveno vprašanje v konkretnem postopku je, ali pri organu obstaja dokumentacija, ki ustreza predmetni zahtevi.
(11) Organ je v postopku pojasnil, da z dokumentacijo, ki bi vsebovala zahtevane informacije v delu, ki se nanaša na odvajanje meteornih voda, ne razpolaga. Takšno navedbo potrjuje tudi pregled dokumentacije, ki jo je organ predložil v pritožbenem postopku. IP nima razlogov za dvom v navedbo organa, saj je navedeno okoliščino pojasnil, v pritožbenem postopku pa predložil dokumentacijo, s katero v zvezi z obravnavano zadevo, razpolaga. Iz predložene dokumentacije ne izhaja obstoj dokumenta, ki ga zahteva prosilka. Po drugi strani prosilka v pritožbi sicer zatrjuje, da naj bi takšna dokumentacija obstajala, vendar za svojo navedbo ne izkaže konkretnega dokumenta oziroma druge okoliščine, iz katere bi bilo mogoče sklepati, da organ z njim razpolaga. Glede na navedeno se do vprašanja, ali bi takšna dokumentacija sodila v delovno področje organa, ni treba posebej opredeljevati, saj je že ugotovitev, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, zadostna za odločitev.
(12) Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da organ z dokumentacijo o odvajanju meteornih voda, ne razpolaga, že iz tega razloga ni izpolnjen eden od kumulativno določenih pogojev iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Na podlagi navedenega je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zoper izpodbijan del odločbe, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(13) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(14) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.
Postopek vodila :
Polona Marinko, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,
namestnica pooblaščenke