prosilec - Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

POVZETEK:

Organ  je zavrnil dostop do poročila o izrednem delnem nadzoru na veleposlaništvu v Haagu, iz razloga izjeme varstva tajnih podatkov iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP po preučitvi pritožbe ugotavlja, da so je izpolnjen tako materialni pogoj kot formalni pogoj za klasifikacijo poročila z oznako INTERNO. Prav tako v obravnavani zadevi ni podanega javnega interesa za razkritje poročila, zato je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-329/2024/6

Datum: 29. 10. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 24. 7. 2024, zoper odločbo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, Prešernova 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 0902-10/2024/7, z dne 17. 6. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.   Pritožba prosilke z dne 24. 7. 2024 zoper odločbo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, št. 0902-10/2024/7, z dne 17. 6. 2024, se zavrne.

2.   Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 24. 5. 2024 prejel zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero prosilka zahteva posredovanje elektronske kopije poročila diplomatskega nadzornika o nadzoru, ki je bil opravljen na VHG v mesecu marcu letos.

Organ je o zahtevi prosilke dne 17. 6. 2024 odločil z odločbo št. 0902-10/2024/7 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilke zavrnil iz razloga 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker je zahtevani dokument označen s stopnjo tajnosti INTERNO. Dokument vsebuje podatke, katerih razkritje nepooblaščenim osebam bi lahko škodovalo delovanju in izvajanju nalog ministrstva.

Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo dne 24. 7. 2024, v kateri navaja, da se ne strinja z odločitvijo organa. Prosilka je bila zaposlena na veleposlaništvu RS v Haagu kot lokalno zaposlena. Na diplomatskega nadzornika MZEZ je naslovila elektronsko sporočilo, s katerim je opozorila na določena ravnanja veleposlanika, ki so bila nezakonita in diskriminatorna. Na veleposlaništvu je potekal izredni diplomatski nadzor, na katerega je bila prosilka povabljena. Prosilka upravičeno sklepa, da je do nadzora prišlo na podlagi njenega elektronskega sporočila, zato je že iz tega naslova upravičena do seznanitve s poročilom o nadzoru oziroma vsaj z delom, ki se nanaša na navedbe iz njenega elektronskega sporočila. Ob tem še opozarja, da ji organ ni odgovoril v predpisanem roku 20 delovnih dni. Prosilka se prav tako ne strinja z obrazložitvijo organa, da bi razkritje poročila prišlo škodovalo ugledu organa oziroma veleposlaništva. Meni, da so okoliščine delovanja predstavništva informacije javnega značaja in da ima javnost pravico in interes biti seznanjena s tem. O dogajanju na veleposlaništvu so pisali tudi mediji in organ se nadzoru javnosti ne more izogniti z oznako tajnosti INTERNO.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 21. 8. 2024, odstopil v odločanje IP. Po pozivu IP je dne 15. 10. 2024 in 23. 10. 2024 posredoval še dodatno dokumentacijo in pojasnila.

Pritožba ni utemeljena.

1.     Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo v celoti.

2.     Erga omnes dostopa do informacij javnega značaja in rok za odločitev o zahtevi

IP uvodoma pojasnjuje, da je treba v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretni prosilki, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi moral dostop dovoliti (oziroma zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilka. Zato se IP ni posebej opredeljeval do navedb prosilke, ki se nanašajo na razloge, zaradi katerih je bila vložena obravnavana zahteva in osebne okoliščine prosilke, saj za konkreten postopek niso relevantne.

Glede navedb prosilke o tem, da organ ni odločil o njeni zahtevi v roku 20 delovnih dni, IP najprej pojasnjuje, da je potrebno o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve, skladno s 23. členom ZDIJZ. Rok za odločitev o zahtevi za odstop do informacij javnega značaja je instrukcijski, da njegova prekoračitev ni sankcionirana v zakonu. Iz povedanega sledi, da zaradi prekoračitve instrukcijskega roka za izdajo odločbe ta ni nezakonita. V tem primeru je imela prosilka namreč možnost, da bi postopala v skladu z določbo 255. člena ZUP, ki se v postopkih po ZDIJZ  uporablja subsidiarno, in vložila pritožbo zaradi molka organa. Drugih posledic pa zaradi neizdaje odločbe v zakonskem roku zakon ne določa in tako kršitev tega roka ne more imeti za posledico, da bi IP ugotovil nezakonitost izpodbijane odločbe iz tega razloga.

3.     Informacija javnega značaja v obravnavani zadevi

Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

V obravnavani zadevi je glede na zahtevo prosilca IP ugotovil, da je predmet presoje Poročilo o izrednem delnem nadzoru v Veleposlaništvu RS v Haagu 14. marec 2024, št. 0600-3/2024/5 z dne 23. 4. 2024.

IP ugotavlja, da navedeni dokument izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja, zato je v nadaljevanju preverjal, ali je v konkretnem primeru podana izjema varstva tajnih podatkov, kot je to ugotovil organ.

4.     Varovanje tajnih podatkov

Izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namenjena varovanju podatkov, ki so kot tajni opredeljeni na podlagi Zakona o tajnih podatkih (ZTP).^[1]

Definicija tajnega podatka je podana v 1. točki 2. člena ZTP, in sicer je tajni podatek dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov, določenih v tem zakonu, zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je v skladu s tem zakonom, določeno in označeno za tajno. Podatki se torej določijo kot tajni, ko gre za varstvo temeljnih interesov države in s tem tudi za občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. ZDIJZ tajne podatke določa kot eno od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer se obstoj tajnega podatka presoja po ZTP, kar pomeni, da morata biti za obstoj tajnega podatka kumulativno izpolnjena materialni in formalni kriterij.

Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oz. se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva elementa. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

Oba materialna elementa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka, ki ga sestavljajo trije elementi, ki morajo biti podani kumulativno. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oz. položajih (prim. 10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oz. ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP). Tajni podatki so glede na težo škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi ob morebitnem razkritju razvrščeni v 4 stopnje varovanja: strogo tajno, tajno, zaupno in interno (13. člen ZTP).

Ob vpogledu v Poročilo o izrednem delnem nadzoru je IP ugotovil, da so vsi obravnavani deli Poročila, označeni s stopnjo tajnosti INTERNO in v zvezi z njim obstaja pisna ocena možnih škodljivih posledic, ki jo je podpisal glavni diplomatski nadzornik. Iz tega izhaja, da sta glede obravnavanih delov Poročila, izpolnjena dva elementa, ki sta predpisana za formalni kriterij – v skladu z določbo 17. člena ZTP je dokument vidno označen s stopnjo tajnosti (INTERNO), oceno možnih škodljivih posledic pa je, v skladu z določbo 10. člena ZTP, podpisala za to pooblaščena oseba: glavni diplomatski nadzornik, ki je na podlagi 1. člena Navodila o spremembi Navodila o tajnih podatkih št. 0220-6/2012/1 z dne 24. 7. 2012,  pooblaščen za določanje stopnje tajnost. Nato je IP presojal, ali je izpolnjen tudi tretji element za formalni kriterij, torej ali ocena škodljivih posledic izpolnjuje vse pogoje iz 11. člena ZTP. IP ugotavlja, da je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 11. člena ZTP, ki določa, da mora pooblaščena oseba določiti stopnjo tajnosti podatka ob njegovem nastanku oziroma ob začetku izvajanja naloge organa, katere rezultat bo tajen podatek. Iz pisne ocene možnih škodljivih posledic in pojasnila organa izhaja, da je bila stopnja tajnosti določena ob njegovem nastanku. IP je pri presoji formalnega kriterija - pogoja iz drugega odstavka 11. člena, ki določa, da mora ocena škodljivih posledic vsebovati konkretne navedbe o tem, katere škodljive posledice bi nastale z razkritjem dokumenta (ki še ne zajema vsebine Poročila, temveč zgolj presojo ocene škodljivih posledic), ugotovil, da je izpolnjen tudi ta. V obravnavani oceni je organ navedel, da bi »…razkritje označenih delov poročila lahko škodovalo izvajanju nalog MZEZ in otežilo izvedbo učinkovitih ukrepov za zagotovitev varnosti osebja, prostorov in dokumentov«, po pozivu IP pa je še pojasnil konkretne motnje, ki bi lahko nastale z razkritjem, in sicer glede pomanjkljivosti delovanja predstavništva, kar bi povečalo ogroženost in ranljivost za obveščevalno dejavnost ter glede zmanjšanja ugleda Republike Slovenije v državi sprejemnici ter končno tudi glede možnega prikaza napačne slike dejanskega stanja problematike na predstavništvu. IP je ocenil, da so dovolj natančno konkretizirane možne škodljive posledice, ki naj bi nastale z razkritjem dokumenta za delovanje ali izvajanje nalog organa. IP je zaključil, da so v konkretnem primeru kumulativno izpolnjeni vsi elementi za opredelitev obstoja formalnega kriterija za klasifikacijo Poročila za tajni podatek s stopnjo INTERNO.

Izpolnjenje materialnega kriterija za določitev tajnega podatka po ZTP je vezano na vsebino podatka, ki je označen kot tajen. V konkretnem primeru je IP obravnavano vsebino Poročila presojal z vidika določbe 5. člena ZTP, torej ali gre za podatek, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko ter se obenem nanaša izključno na: javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS; sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije.

IP na podlagi pregleda zahtevanega dokumenta in ocene škodljivih posledic ugotavlja, da se dokument nanaša na področje zunanjih zadev. Enotne definicije »zunanjih zadev« IP sicer ni zasledil, jo je pa mogoče opredeliti na podlagi določb ZZZ-1, ki se nanašajo na pristojnosti Ministrstva za zunanje zadeve[2]: predstavlja Republiko Slovenijo pri drugih državah in v mednarodnih organizacijah; gre za zadeve, ki se nanašajo na globalne odnose Republike Slovenije z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami; usklajuje način uveljavljanja in zaščite gospodarskih interesov Republike Slovenije v tujini z drugimi, za načrtovanje in izvajanje gospodarskega sodelovanja pristojnimi organi in institucijami; usklajuje mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; spodbuja medkulturni dialog in izvaja kulturno sodelovanje v zunanjih odnosih; vodi oz. sodeluje pri pogajanjih z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami; sodeluje v postopku za sklenitev mednarodnih aktov, vodi njihovo evidenco ter jih hrani; spodbuja in usklajuje sodelovanje s tujino na političnem, gospodarskem, prosvetnem, kulturnem, znanstveno-tehničnem ter na drugih področjih; posveča posebno skrb varovanju interesov Republike Slovenije in njenih državljanov ter pravnih oseb v tujini; skrbi za slovenske manjšine v sosednjih državah in za Slovence po svetu ter spremlja mednarodne politične in gospodarske odnose. Navedene aktivnosti (zunanje zadeve) se izvajajo na ministrstvu in v diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini.

V obravnavanem primeru je predmet presoje poročilo, ki je nastalo na podlagi izrednega delnega nadzora, kot ga predvideva 8. člen Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1), podrobneje pa postopek določa še Pravilnik o nadzoru v predstavništvih Republike Slovenije v tujini (Uradni list RS, št. 12/11, v nadaljevanju Pravilnik). Organ mora tako v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZZZ-1 skrbeti za urejeno, učinkovito in gospodarno delovanje predstavništev v tujini ter zagotavljati ugledu države primerne in v posameznih državah primerljive personalne, materialne in prostorske pogoje za delovanje predstavništev, vključno z rezidencami vodij predstavništev. Za doseganje v prvem odstavku navedenih ciljev je v nadaljevanju 8. člena ZZZ-1 in v Pravilniku natančno predpisan postopek nadzora. Nadzor je reden ali izreden. Redne nadzore določa letni načrt nadzora ministrstva. Izredne nadzore določi minister. Nadzor je lahko najavljen ali nenajavljen. Po obsegu so redni in izredni nadzori lahko celoviti ali delni. Izjemoma se nadzor lahko izvaja tudi v ministrstvu. 12. člen Pravilnika nadalje določa, da mora o nadzoru v predstavništvu glavni diplomatski nadzornik pripraviti poročilo. Poročilo vsebuje opis poteka, vsebino, ugotovitve in ocene o vseh vidikih izvršenega nadzora ter predloge ukrepov.

Z vpogledom v poročilo IP ugotavlja, da ta vsebuje sestavine, kot jih predvideva zgoraj navedeni pravilnik, vendar pa se vsebinsko ne nanaša na samo poslovanje in delovanja veleposlaništva na splošno, glede katerih je IP v svoji praksi že večkrat odločil, da predstavljajo informacijo javnega značaja,[3] temveč je bil izredni delni nadzor v glavnem omejen na obravnavo konkretno očitanih kršitev  in na medsebojne odnose zaposlenih, njihovo počutje, osebne lastnosti, čustveno stanje, ipd. Navedbe prosilke v zvezi s tem so tako neutemeljene. Predmet presoje je torej poročilo, ki je po vsebini drugačno od običajnih poročil o izvedenem nadzoru (običajen nadzor nad delovanjem Veleposlaništva, revizijska poročila, poročila Računskega sodišča, poročila Komisije za preprečevanje korupcije) o poslovanju in delovanju organov državne uprave in širše javne uprave, ki so praviloma prosto dostopne informacije javnega značaja.

Konkretno se obravnavano poročilo nanaša na ugotovitve glede izrednega delnega nadzora v zvezi z očitanimi kršitvami glede zaposlitve in delom lokalno zaposlenega osebja predstavništva. Gre za podatke o očitanih domnevnih kršitvah predpisov in navodil, ugotovljeno dejansko stanje, tveganja in predlogi za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravičnosti.

IP meni, da Poročilo vsebuje ocene, ki se nanašajo na odnose z državo sprejemnico in bi njihovo razkritje lahko škodovalo bilateralnim, gospodarskim in političnim interesom RS. Lokalno zaposleni na predstavništvu namreč niso javni uslužbenci, ampak so to posamezniki iz države sprejemnice, ki so podvrženi pravnemu redu države sprejemnice. Spoštovanje lokalne zakonodaje, tudi glede zaposlovanja lokalnega osebja,[4] je pomemben dejavnik pri gradnji in ohranjanju ugleda in dobrih diplomatskih odnosov z državo, v kateri je predstavništvo. V zvezi s tem IP meni, da bi razkritje podatkov iz poročila, tako glede očitanih kršitev, glede dejanskega stanja, kot tudi glede zaključkov ali morebitnih ugotovljenih nepravilnosti, lahko negativno vplivalo na položaj predstavništva v državi sprejemnici, na opravljanje njegovih nalog in posledično na odnos Republike Slovenije z državo sprejemnico. Vsebina obravnavanega Poročila namreč razkriva konkretne načine delovanja predstavništva in se nanaša na konkretne subjekte in aktivnosti, zaradi razkritja katerih bi Republika Slovenija lahko utrpela škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, ki se nanašajo na področja, ki so v ZZZ-1 opredeljena kot »zunanje zadeve«.

IP tako ugotavlja, da sta izpolnjena tako materialni kot formalni pogoj za klasifikacijo Poročila za tajni podatek s stopnjo INTERNO. Glede na navedeno je v obravnavani zadevi podan obstoj izjeme varstva tajnih podatkov iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

5.     Test javnega interesa

IP je v nadaljevanju izvedel tudi test javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer ali javni interes pretehta nad interesom organa, da zahtevane informacije ne razkrije. Prosilka je namreč v pritožbi navedla, da ima javnost pravico biti seznanjena z delovanjem predstavništva Republike Slovenije v tujini. IP poudarja, da je javni interes podan le takrat, ko se informacija nanaša na širši krog ljudi, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. Na tem mestu tudi ni odveč poudariti, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Prosilka v zahtevi ni konkretno navedla, niti verjetno izkazala okoliščin, ki bi terjale razkritje informacij na podlagi javnega interesa. Zgolj navedba, da bi »javnost morala biti seznanjena« in da so o dogajanju poročali že mediji, pa po oceni IP ni argument, ki bi bil močnejši od varstva tajnih podatkov. V konkretni zadevi tudi ne gre za podatke, ki bi se nanašali na širši krog ljudi ali za vprašanje, ki bi bilo pomembno za širšo razpravo ali imelo širše posledice. Gre namreč za poročilo o izrednem delnem nadzoru glede očitanih kršitev v konkretnem primeru glede konkretnega posameznika. Glede na navedeno IP zaključuje, da javni interes za razkritje zahtevanih informacij, ni podan.

6.     Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilke zavrnil kot neutemeljeno, na  podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10, 60/11, 8/20 in 18/23 – ZDU-10.

[2] Predstavljanje Republike Slovenije pri drugih državah in v mednarodnih organizacijah; gre za zadeve, ki se nanašajo na globalne odnose Republike Slovenije z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami; usklajevanje načina uveljavljanja in zaščite gospodarskih interesov Republike Slovenije v tujini z drugimi, za načrtovanje in izvajanje gospodarskega sodelovanja pristojnimi organi in institucijami; usklajevanje mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarna pomoč; spodbujanje medkulturnega dialoga in izvajanje kulturnega sodelovanja v zunanjih odnosih; vodenje oziroma sodelovanje pri pogajanjih z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami; sodelovanje v postopku za sklenitev mednarodnih aktov, vodenje in hramba njihovih evidenc; spodbujanje in usklajevanje sodelovanja s tujino na političnem, gospodarskem, prosvetnem, kulturnem, znanstveno-tehničnem ter na drugih področjih; posvečanje posebne skrbi varovanju interesov Republike Slovenije in njenih državljanov ter pravnih oseb v tujini; skrb za slovenske manjšine v sosednjih državah in za Slovence po svetu ter spremljanje mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov.

[3] Npr. odločbe IP št.: 090-193/2017, 090-82/2015.

[4] To se od tujih diplomatskih predstavništev pričakuje že na podlagi Dunajske konvencije o diplomatskih predstavništvih.