Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor

+ -
Datum: 16.03.2021
Številka: 090-63/2021
Kategorije:

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je prosilčevo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja presojal na podlagi določb Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ter zahtevo delno zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec svojo zahtevo ni vložil kot zahtevo za dostop do dokumentov, temveč je od organa zahteval dostop do dokumentov, ki se nanašajo na njega samega, konkretno za dostop do kopije celotnega spisa v njegovi zadevi, v zvezi z zatrjevanim sporom glede določitve meje na konkretni parcelni številki. IP ugotavlja, da je organ prosilčevo vlogo obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, brez da bi prosilec to izrecno zahteval, niti pozneje ni izrecno ali molče v to privolil, nasprotno, prosilec je v pritožbi navedel, da je organ odločil po zgrešenem temelju odločbe in napačno sklenil, da je Informacijski pooblaščenec pritožbeni organ v zvezi z njegovo zahtevo. Upoštevaje je IP izpodbijano odločbo izrekel kot nično. 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-63/2021/2

Datum: 16. 3. 2021

 

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 19. 2. 2021, zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-45/2021/3, z dne 9. 2. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Odločba Ministrstva za okolje in prostor, št. 090-45/2021/3, z dne 9. 2. 2021, je nična.

                                           

  1. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je dne 27. 1. 2021 na organ vložil zahtevo za dostop do kopije celotnega spisa v njegovi zadevi, v zvezi z zatrjevanim sporom glede določitve meje na parcelni številki … v katastrski občini Žirovnica.

 

Organ je dne 9. 2. 2021, na podlagi določb ZDIJZ, izdal odločbo, št. 090-45/2021/3 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil in sicer je prosilcu omogočil posredovanje zahtevane dokumentacije s prekritimi osebnimi podatki. V obrazložitvi navedene odločbe organ najprej navede, da je prosilec dne 27. 1. 2021 organ prosil za dostop do upravne zadeve št. 350-02/A-261/89-FN/TR, glede česar mu je organ posredoval dostop do dokumentov in sicer s prekriti osebnimi podatki. Organ je v izpodbijani odločbi na kratko povzel tudi namen in definicijo informacije javnega značaja ter prosilcu pojasnil pomen varovanja osebnih podatkov v povezavi s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi s tem organ še navaja, da je po preučitvi vloge prosilca ugotovil, da je prosilec prosil za dostop do dokumentov št. 350-02/A-261/89-FM/TR z dne 23. 6. 1992, št. 350-02/A-261/89-FM/TR z dne 13. 11. 1898, št. 350-02/A-261/89-FM/TR z dne 31. 5. 1989, št. 350-02/A-261/89-FM/TR z dne 13. 11. 1989 in št. 350-02/a-261/89-FM/TR z dne 31. 5. 1989, glede katerih je organ v izpodbijani odločbi ugotovil, da vsebujejo varovane osebne podatke, in sicer ime in priimek ter naslov bivališča stranke v postopku, zaradi česar je prosilcu te podatke prekril in upoštevaje zgoraj delno zavrnil prosilčevo zahtevo.

 

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 19. 2. 2021 vložil pritožbo. Prosilec je v pritožbi navedel, da v celoti prereka izpodbijano odločbo ter da organ ni navedel datuma in predmeta vloge, ki bi morala biti temelj odločbe. Prosilec v pritožbi pojasnjuje, da je organ v izpodbijani odločbi napačno navedel, da je prosilec zaprosil za kopijo celotnega spisa št. 350-02/A/89-FM/TR, saj naj bi prosilec zaprosil za kopijo celotnega spisa ter tudi za vse priloge v navedeni zadevi, v dopisu 250-02/A/89-FM/TR z dne 31. 5. 1989 ter odgovore občine Jesenice po 23. 6. 1992. Prosilec v pritožbi tudi navede, da ga je po zgrešenem temelju odločbe organ napačno v pravnem pouku napotil na Informacijskega pooblaščenca ter v povezavi s tem organ prosi, da celotni spis preda pravni službi direktorata Ministrstva za okolje in prostor, ki je ta spis do sedaj obravnaval in reševal.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-45/2021/7, z dne 22. 2. 2021, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP.

 

IP ugotavlja, da je izpodbijana odločba nična.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo organa preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa je tudi dolžan preizkusiti, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Ne da bi se spuščal v materialno pravilnost odločitve organa, predvsem do vprašanja, ali in v kolikšni meri zahtevana dokumentacija predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, IP najprej opozarja na 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Z drugimi besedami povedano, se postopek po ZDIJZ lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). V kolikor organ izda odločbo brez zahteve stranke, je takšno odločbo na podlagi 249. člena ZUP potrebno izreči za nično.

 

Ker se postopek za dostop do informacij javnega značaja lahko vodi zgolj in izključno na zahtevo prosilca, je v konkretnem primeru treba najprej ugotoviti, ali je zahtevo prosilca z dne 27. 1. 2021, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo, treba šteti za zahtevo, ki je bila vložena po ZDIJZ. V nasprotnem primeru je treba namreč zaključiti, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe zagrešil nepravilnost, ki ima za posledico ničnost izpodbijane odločbe. Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločbo, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji taka nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen ZUP). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se med drugim izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

 

Čeprav po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pa nikakor ne velja tudi v obratni smeri – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu (npr. za dostop do lastnih dokumentov oz. za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki), nikakor ne more obravnavati po tem zakonu. Podobno izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišče RS, npr. iz sodbe pod opr. št. IU 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da organ ne more samoiniciativno prvotnega zahtevka stranke spremeniti v zahtevek za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, ker se v takem primeru bistveno spremenijo tudi pravila in postopki odločanja pred pristojnimi organi, lahko pa stranko v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, opozori na različne podlage za uveljavitev določene pravice.

 

IP je ugotovil, da iz zahteve prosilca z dne 27. 1. 2021 ne izhaja, da je bila vložena na podlagi ZDIJZ, namreč prosilec v svoji zahtevi navaja, da organ prosi za posredovanje kopije celotnega spisa v povezavi z njegovo zahtevo, v zvezi z zatrjevanim sporom glede določitve meje na parcelni številki … v katastrski občini Žirovnica. Prosilec izrecno v zahtevi tudi navaja, da ima na delih ceste v povezavi s parcelo … v k.o. Žirovnica še vedno lastniško pravico ter zanjo plačuje davek, vendar nima upravljavskih pravic. Ker je bil organ v obravnavani zadevi nedvomno seznanjen, da prosilec zahteva dostop do dokumentov povezanih konkretno s prosilcem samim, organ ni imel zakonske podlage, da zahtevo prosilca obravnava po ZDIJZ. Organ bi v konkretnem primeru moral skrbeti, da nevednost in neukost stranke v postopku ni v škodo pravic, ki mu gredo po zakonu, kakor tudi izhaja iz 4. točke 7. člena ZUP, ki določa zavezanost upravnih organov k načelu varstva pravic strank.  Organ bi moral prosilcu v  primeru, če glede na podano dejansko stanje izve ali presodi, da ima prosilec v postopku podlago za uveljavitev kakšne druge pravice, na to prosilca opozoriti. Pri tej dolžnosti organa, ki izhaja iz načela varstva pomoči prava neuki stranki, gre za dolžnost opozorila na uveljavljanje druge materialne pravice, in sicer namesto ali poleg tiste, ki jo prosilec uveljavlja z vlogo (v konkretnem primeru zahtevo za dostop do lastnih dokumentov). Ko namreč organ ugotovi dejansko stanje, na katero bo uporabil materialno pravo in posledično prosilčevo vlogo zavrne ali ji ugodil, se lahko pokaže, da prosilec izpolnjuje pogoje še za kakšno pravico ali pa da sicer ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice, ki jo uveljavlja z vlogo, izpolnjuje pa pogoje za katero drugo pravico. Naloga upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil pri odločanju o upravnih zadevah ni samo izvrševanje oblasti, temveč tudi nudenje ustreznih možnosti in pomoči strankam, da lahko uveljavijo svoje na zakon in druge predpise oprte pravice[1].

 

Upoštevajoč navedeno dejansko stanje je IP zaključil, da je organ v konkretni zadevi izdal izpodbijano odločbo brez zahteve prosilca (vloga ni bila vložena kot vloga za dostop do informacij javnega značaja). Prosilec tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privolil, saj je v pritožbi izrecno navedel, da je organ odločil po zgrešenem temelju odločbe in napačno sklenil, da je Informacijski pooblaščenec pritožbeni organ v zvezi z zahtevo prosilca.

 

IP sklepno ugotavlja, da organ ni imel podlage za izdajo odločbe po ZDIJZ,  zato je na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, odločbo organa št. 090-45/2021/3, z dne 9. 2. 2021 izrekel za nično. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti ponovno (npr. na podlagi 82. člena ZUP kot vpogled v spis oz. po določbah ZVOP-1 oz. GDPR kot seznanitev z lastnimi osebnimi podatki), kot da izpodbijana odločba sploh ni bila izdana. Pri tem je postal nadaljnji pritožbeni postopek brezpredmeten, zato IP skladno s 14. členom ZUP (načelo ekonomičnosti) ni ugotavljal morebitnih drugih kršitev v postopku oz. ugotavljal ali je izpodbijana odločba materialno zakonita, saj ugotovitev drugih kršitev ne bi spremenila odločitve oz. sploh ne bi vplivala na odločitev, da se izpodbijano odločbo izreče za nično.

 

IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 

[1] Glej komentar 7. člena v Kerševan, E. in Kovač, P. (ur). (2020). Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ljubljana. Uradni list RS: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.