prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve - Policija

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ resnično ne razpolaga z dokumentov, ki je predme zahteve prosilca, zato je pritožbo, kot neutemeljeno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-379/2024/2

Datum: 25. 10. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilec), z dne 27. 9. 2024, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve - Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-129/2024/12 z dne 24. 9. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 27. 9. 2024 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve - Policija, št. 090-129/2024/12 z dne 24. 9. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 22. 8. 2024 na organ naslovil zahtevo za posredovanje poročila oz./ali uradnega zapisnika o ugotovitvah komisije, ki je opravila nadzor nad odklonskimi ravnanji na PU Koper, o katerem so, septembra 2022, poročali mediji.

Z dopisom, št. 090-129/2024/9 z dne 6. 9. 2024, je organ prosilca pozval na dopolnitev zahteve, in sicer, da naj navede, na katero komisijo oz. na kateri nadzor se njegova zahteva nanaša.

Prosilec je v elektronskem sporočilu z dne 20. 9. 2024 navedel, da ima organ probleme z razumevanjem zapisanega, čemur bi po njegovem mnenju lahko rekli funkcionalna nepismenost oz. intelektualna podhranjenost. Prvotna zahteva se nanaša na poročilo oz./ali uradni zapisnik o ugotovitvah komisije, ki je opravila nadzor notranjevarstvenega postopka na PU Koper, začet septembra 2022, vse v kontekstu odklonilnih ravnanj policistov, ki so sodelovali s kriminalci, kot so to poročali mediji. Prosilec se med drugim sklicuje tudi na navedbe predstavnice organa v medijih.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. 090-129/2024/12 z dne 24. 9. 2024, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma navedel, da je opravil poizvedbe na PU Koper ter Sektorju za notranje preiskave in integriteto Službe generalnega direktorja policije. Iz njihovih odgovorov izhaja, da v zvezi notranjevarnostnega postopka ni bila ustanovljena nobena komisija, ki bi ta postopek preverjala in posledično dokument, ki je predmet zahteve prosilca, ne obstaja. Dodatno organ navaja, da je zahteva prosilca med drugim tudi šikanoznega značaja.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 27. 9. 2024 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je predstavnica organa za stike z javnostjo javnosti sporočila, da je bila zoper kriminalce, znotraj SKP Koper, uvedena preiskava, na drugi strani pa organ trdi, da zahtevani dokument ne obstaja.

IP je dne 30. 9. 2024 prejel dopis organa, št. 090-129/2024/17 z dne 30. 9. 2024, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje. Dopisu je organ med drugim priložil tudi vso korespondenco, na katero se sklicuje v izpodbijani odločbi, in sicer:

- dopis Generalne policijske uprave, št. 260-677/2022/136 z dne 10. 9. 2024, iz katerega izhaja, da v zadevi št. 260-677/2022 ni bila ustanovljena nobena komisija, ki bi opravljala nadzor, kot to v zahtevi navaja prosilec;

- dopis PU Koper, št. 090-6/2024/4 z dne 23. 9. 2024, iz katerega izhaja, da iz obstoječe dokumentacije, s katero PU Koper razpolaga, ne izhaja, da bi bila v predmetni zadevi ustanovljena kakršna koli komisija, ki bi opravila nadzor notranjevarstvenega postopka na PU Koper, zaradi česar poročilo oz. zapisnik komisije, ki je predmet zahteve prosilca, ne obstaja.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP najprej pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve prosilca z dne 22. 8. 2024, dopolnjeno dne 20. 9. 2024, bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločitve, št. 090-109/2024-2 z dne 29. 8. 2024, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

Predmet pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali organ resnično ne razpolaga s poročilom oz./ali uradnim zapisnikom o ugotovitvah komisije, ki je opravila nadzor nad odklonskimi ravnanji na PU Koper, vezano na dogodek o katerem so mediji poročali septembra 2022.

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, torej dokumentom o ugotovitvah komisije, ki je opravila nadzor nad odklonskimi ravnanji na PU Koper, o katerem so mediji poročali septembra 2022, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Organ je še pred izdajo izpodbijane odločbe preveril obstoj zahtevanega dokumenta pri PU Koper in Sektorju za notranje preiskave in integriteto Službe generalnega direktorja policije, pri čemer je z obeh strani prejel pisni odgovor oz. pisno pojasnilo, da z zahtevanim dokumentom ne razpolagajo, in zakaj – v predmetni zadevi namreč ni bila ustanovljena oz. postavljena nobena komisija, ki bi ustvarila dokument, ki je predmet zahteve prosilca. Predmetna pojasnila je organ IP posredoval skupaj z odstopom pritožbe. Glede na navedeno IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Prosilec se v zahtevi in njeni dopolnitvi sicer sklicuje na objavo v medijih oz. na izjavo osebe organa za stike z javnostjo, pri čemer IP ugotavlja, da iz izjave izhaja le, da je bil začet notranjevarstveni postopek, v okviru katerega bodo preverjeni očitki, ne pa tudi, da je bila v zvezi s konkretno zadevo ustanovljena kakršna koli komisija, na katero je prosilec vezal svojo zahtevo. IP izrecno poudarja, da je prosilec svojo zahtevo in njeno dopolnitev vezal izključno na dokument komisije, za katerega je bilo, kot izhaja že iz zgoraj navedenega, ugotovljeno, da pri organu ne obstaja, saj komisija, ki bi tak dokument ustvarila, v dotičnem postopku niti ni bila ustanovljena/postavljena.

IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, odgovarjati na vprašanja ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke