prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve - Policija
+ -Številka: 090-371/2024
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje podatkov (datum in uro) iz kazenske ovadbe v zvezi z dogodkom pretepa policistov. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da iz zahteve prosilca ne izhajajo nobena ima in priimki, temveč le opredelitev dogodka, kot je bil objavljen v medijih. IP je pritožbi prosilca delno ugodil, v delu, ki se nanaša na podatke, s katerimi organ ne razpolaga, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-371/2024/3
Datum: 24. 10. 2024
Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 9. 2024, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-136/2024/4 (2-05) z dne 16. 9. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 20. 9. 2024 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve, Policije št. 090-136/2024/4 (2-05) z dne 16. 9. 2024 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati:
- kazensko ovadbo FIO D4164943, pri čemer je dolžan posredovati le glavo dokumenta, prejemnika, datum in podatek (»kazensko ovadbo«);
- dostavnico št. 170, pri čemer je dolžan posredovati le glavo dokumenta, stolpec »od koga je pismo dospelo«, stolpec »številka dokumenta«, stolpec »za koga« in datum, uro in minute za besedo »odpravil«.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
(1) Prosilec je dne 31. 8. 2024 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je povzel dogodek pretepa policistov na Dolenjskem. V zvezi z dogodkom je zahteval:
1. » kdaj (op.a. dan, ura, minuta...) je Policija pripravila predmetno ovadbo proti dotičnim c'ganom, ki so pretepali policiste in tozadevno ponižali RS« in
2. »kdaj (op.a. dan, ura, minuta...) je Policija predmetno ovadbo proti dotičnim c'ganom, ki so pretepali policiste in tozadevno ponižali RS predala tožilstvu«.
(2) Zaradi nerazumljive zahteve je organ, v skladu z določili prvega odstavka 18. člena ZDIJZ, z dopisom št. 090-136/2024/2 (2-05) z dne 5. 9. 2024, prosilca pozval na dopolnitev zahteve z jasnejšo navedbo za kateri dogodek se zahteva nanaša (kraj, čas, policijska enota, morebitne osebe, ki so v dogodku sodelovale…). Dne 6. 9. 2024 je prosilec dopolnil zahtevo in pripel posnetek dogodka, ki ga je objavil spletni medij 24ur. Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-136/2024/4 (2-05) z dne 16. 9. 2024, zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da se pri zahtevanih dokumentih ni opredelil niti do kriterija materializirane oblike niti do kriterija, ali z zahtevano dokumentacijo razpolaga, saj bi že s samim razkritjem podatkov o tem, ali dokumenti obstajajo, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Podatek, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi, ali se je vodil kakršnikoli postopek, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ta pa je s sklicevanjem na konkretne dokumente v konkretnem primeru nedvomno določen in bi jih bilo z razkritjem zahtevanih dokumentov mogoče identificirati. Tudi delni dostop (7.člen ZDIJZ) v danem primeru ne bi bil mogoč, saj bi prosilec kljub izločitvi izjem poznal njihovo vsebino in tako organ ne bi mogel, niti z izločitvijo osebnih podatkov, varovati oz. zagotoviti njihove zaupnosti. Ker za razkritje zahtevanih osebnih podatkov ne obstaja ustrezna zakonska podlaga, je organ zahtevo prosilca, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrnil.
(3) Dne 20. 9. 2024 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-136/2024/4 (2-05) z dne 16. 9. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da prereka odločbo v celoti. Prosilec je navedel, da ni iskal ničesar osebno, temveč zgolj splošni časovni podatek.
(4) Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-136/2024/6 (2-05) z dne 23. 9. 2024, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
(6) V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezancev za dostop do informacij javnega značaja in da zahtevani dokumenti spadajo v njegovo delovno področje. Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na varstvo osebnih podatkov, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu v celoti zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).
(7) IP pojasnjuje, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP, v postopku po ZDIJZ, vezana na zahtevo prosilca, zato je potrebno pri obravnavi izhajati iz njene vsebine, in sicer na kakšen način je zahteva prosilca oblikovana. Po pregledu zahteve prosilca IP ugotavlja, da v konkretnem primeru prosilec v njej ni navajal imena in priimka nobene osebe, ampak se je le skliceval na dogodek, ki je bil objavljen v prosto dostopnem mediju, pri čemer ni navajal nobenih konkretnih oseb. Ob tem IP pojasnjuje, da v postopku po ZDIJZ ni relevantno, kaj prosilec že ve, pomembno je le, da informacija ustreza definiciji informacije javnega značaja in da ne predstavlja nobene izmed izjem. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 409/2021-24 z dne 27. 7. 2022. Zavezanci namreč niso dolžni ob vložitvi zahteve prosilca preverjati, ali je zahteva morda povezana z objavo v kakšnem izmed medijev. Niti organ niti IP namreč ne smeta špekulirati, katere informacije so prosilcu morebiti poznane oz. so morebiti dostopne na spletu, saj navedena okoliščina ne predstavlja zakonske podlage za razkritje/nerazkritje varovanih osebnih podatkov. Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da so navedbe organa, da niti z delnim dostopom ne bi bilo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, neutemeljene.
(8) Po pregledu spisovne dokumentacije IP ugotavlja, da organ razpolaga s kazensko ovadbo in dostavnico, iz katere izhajajo zahtevani podatki, ki ustrezajo zahtevi prosilca.
(9) Ker je IP ugotovil, da obravnavani dokument izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ. Po pregledu dokumentov je IP ugotovil, da prosilec ni zahteval celotne vsebine obravnavanih dokumentov, ampak le podatke, kot izhajajo iz 1. točke izreka te odločbe. Ker je IP v pritožbenem postopku dolžan odločati le v okviru zahteve prosilca, je organu naložil, da mora prosilcu posredovati le te, torej le v zahtevi z dne 31. 8. 2024 zahtevane podatke, ki predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, v preostali del dokumenta pa se IP v tem postopku vsebinsko ni podrobneje spuščal, saj ni bil predmet zahteve prosilca.
(10) Nadalje IP ugotavlja, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe s podatkom o uri in minuti priprave ovadbe, ni razpolagal. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati tudi tega podatka, saj organ z njimi ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je IP pritožbo prosilca, v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(11) Glede na vse navedeno je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, je IP izpodbijano odločbo organa, delno odpravil in organu naložil, da mora prosilcu posredovati zahtevane dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na podatek, s katerimi organ ne razpolaga, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(12) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
(13) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Urša Pleterski
Raziskovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke