dekorativna slika

prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve - Policija

+ -
Datum: 03.10.2023
Številka: 090-291/2023
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka

Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje kopije poročila o prometni nesreči iz razloga izjeme od prostega dostopa zaradi varstva kazenskega postopka. IP po preučitvi pritožbe ugotavlja, da sta izpolnjena oba pogoja iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za (pred)kazenski postopek, ki je še v teku, razkritje informacij pa bi škodovalo izvedbi postopka.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-291/2023/5

Datum: 3. 10. 2023

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 15. 9. 2023, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-113/2023/6 (2-15) z dne 11. 9. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

 

1.     Pritožba prosilca z dne 15. 9. 2023 zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-113/2023/6 (2-15) z dne 11. 9. 2023, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

 

Obrazložitev:

 

Organ je dne 17. 8. 2023 s strani prosilca prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je ta zahteval kopijo policijskega poročila (prometne nesreče), ki se je zgodila 14. 5. 2019, pod identifikacijsko oznako ...

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-113/2023/6 (2-15), z dne 11. 9. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil, zaradi izjeme od prostega dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe najprej povzel definicijo in zakonske določbe ZDIJZ-a glede informacije javnega značaja, načela prostega dostopa in izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Organ je navedel, da ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, saj zahtevana informacija spada v delovno področje organa in je v materializirani obliki, je pa bila na podlagi Zakona o kazenskem postopku posredovana na pristojno tožilstvo v nadaljnjo odločitev, o kateri organ nima povratne informacije. Organ je ugotovil, da zahtevani podatki predstavljajo izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se zahtevana informacija nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Dalje organ povzema dva pogoja, ki morata biti kumulativno izpolnjena, da lahko govorimo o navedeni izjemi in ugotavlja, da je prvi pogoj izpolnjen, saj se zahteva nanaša na dokumente v zvezi s (pred)kazenskim postopkom, ki so bili odstopljeni pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu. Prav tako je organ ugotovil, da je izpolnjen drugi pogoj, saj bi z razkritjem lahko bila prizadeta varovana pravna dobrina oziroma bi nastala določena škoda, konkretno izvedba kazenskega postopka. Zavezani organ lahko dostop do informacij zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami. Dostop do informacije javnega značaja je mogoče  zavrniti le, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Organ še navaja, da je potrebno upoštevati 13. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, na podlagi katerega mora organ, če prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Organ je s strani PU Celje prejel potrebno dokumentacijo oziroma zahtevano poročilo o prometni nesreči IV. kategorije, ki je bilo posredovano na ODT Celje št. …, dne 31. 5. 2019. Organ je ugotovil, da PU Celje ne poseduje nobene dokumentacije, da bi bil postopek na tožilstvu zaključen oziroma da bi bil sprožen kazenski postopek v omenjeni zadevi. Zaradi tega je bila na ODT Celje naslovljena prošnja za opredelitev, ali so podatki iz omenjenega poročila z vidika njihovega dela prosto dostopni ter v kolikor niso, naj označijo kateri podatki ali njihov del javnosti ne bi smel biti razkrit ter to ustrezno argumentirajo. Organ v nadaljevanju dobesedno navaja odgovor tožilstva z dne 6. 9. 2023, iz katerega izhaja, da je zahtevano poročilo del tožilskega spisa in da prosilec ni upravičen do dokumenta, saj ni izkazal pravnega interesa. Organ je na podlagi navedenega odgovora ODT Celje, ob upoštevanju podatka, da PU Celje ne razpolaga z dokumentom, da je postopek na tožilstvu zaključen in da je razkritje podatkov iz poročila v pristojnosti organa, ugotovil, da je izpolnjen tudi drugi pogoj, in sicer da bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka. Na podlagi vsega navedenega je organ zavrnil zahtevo prosilca zaradi ugotovljene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 15. 9. 2023, neposredno na IP, ta pa jo je odstopil prvostopenjskemu organu, kot pristojnemu organu, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP. Organ izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 20. 9. 2023, odstopil v odločanje IP. Dne 21. 9. 2023 in 22. 9. 2023 je posredoval še dodatno dokumentacijo.

 

Prosilec v pritožbi navaja, da razkritje podatkov ne bi škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka in da gre za hudo kršitev 2. člena Ustave RS, izigravanje načela pravne države in za zaščito hudega kaznivega dejanja. Navaja, da mu je to dejanje povzročilo hud stres in poslabšalo njegovo zdravstveno stanje. Zahtevani dokument je ključen za postavitev pravilne diagnoze njegovega zdravstvenega stanja in zdravljenja.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

 

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na izjemo varstva kazenskega postopka, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, nahajati se mora v materializirani obliki.

 

5. člen ZDIJZ določa načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja, v 6. členu pa določa zakonske izjeme od prostega dostopa.

 

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je pri informaciji, ki je predmet presoje (poročilo o prometni nesreči), podana izjema, na katero se je skliceval organ. V 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona, ki zajema vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZKP). Za uveljavitev te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja: (1) da je postopek še v teku in (2) da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.

 

Nadalje je v 13. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba) določeno, da če organ prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku.

 

IP je v pritožbenem postopku sledil navedbi organa, da se dokumenti nahajajo v odprti kazenski zadevi (s čimer je izkazan obstoj prvega pogoja za obstoj navedene izjeme), saj PU Celje ne razpolaga z dokumentom, da je postopek na tožilstvu zaključen. Prav tako IP ugotavlja, da je organ na prvi stopnji postopal pravilno, ko je pozval PU Maribor, ki je zadevo odstopilo pristojni PU Celje, in Okrožno državno tožilstvo v Celju, da sporočijo, ali bi razkritje zahtevanih dokumentov škodovalo morebitni izvedbi postopka. PU Celje in Okrožno državno tožilstvo v Celju sta v odgovorih pojasnila in ustrezno argumentirala, da prosilec ni upravičen do dostopa do zahtevanega poročila o prometni nesreči. S tem sta izkazala, da bi razkritje dokumentov v fazi (pred)kazenskega postopka lahko škodovalo oziroma negativno vplivalo na sam potek predkazenskega in kazenskega postopka (s čimer sta izkazala tudi nastanek škodljivih posledic za sam postopek in s tem tudi drugi pogoj za obstoj predmetne izjeme). IP poudarja, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo (pred)kazenskega postopka v prvi vrsti verodostojno oceni organ, ki ta postopek (trenutno) vodi.

 

Glede na to, da je IP ugotovil, da sta pri zahtevanih dokumentih kumulativno izpolnjena oba pogoja za obstoj zatrjevane izjeme, je IP pritrdil stališču organa, da je v obravnavani zadevi podana izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ. Navedbe prosilca v pritožbi glede ugotovljene izjeme so zgolj pavšalne, v določenem delu (glede njegovega zdravstvenega stanja) pa za konkretni pritožbeni postopek tudi neupoštevne.

 

IP pri tem še pripominja, da je takšna odločitev skladna tudi s sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. X Ips 4/2020, na podlagi katere se za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov, ko se zahteva nanaša na kazenski pregon in informacije, ki se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah, uporabljajo posebna določila področne zakonodaje glede vpogleda v spise sodišč. Navedeno pomeni, da lahko prosilec zahteva vpogled v navedene dokumente skladno s področno zakonodajo (torej kot stranka postopka), ne pa na podlagi določb ZDIJZ, saj je v konkretni zadevi podana izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugotovil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je potrebno na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[1] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.