prosilec - Ministrstvo za naravne vire in prostor

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval vpogled in elektronsko kopijo rudarskega projekta. Organ je prosilcu ugodil in mu omogočil vpogled v dokumentacijo, kopije pa zavrnil zaradi varstva avtorskih pravic. Prosilec je v pritožbenem postopku vztrajal pri pridobitvi elektronske kopije projekta. IP je v postopku ugotovil, da zahtevani dokument predstavlja okoljske informacije, glede katerih ni omejitve pri izbiri načina seznanitve, ne glede na avtorsko delo, je pa ugotovil, da organ nima tehničnih pripomočkov, ki bi mu omogočale kopiranje velikoformatnih skic. Zato je zahtevi prosilca delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje tisti del rudarskega projekta, ki ga organ z običajno pisarniško opremo lahko pretvori v elektronsko obliko, v delu velikoformatnih in nestandardnih skic in v delu, v katerem mora organ prekriti varovane osebne podatke, pa je pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-479/2024/2

Datum:   24. 12. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 28. 11. 2024, zoper odločbo Ministrstva za naravne vire in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-167/2024-2560/16 z dne 19. 11. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 28. 11. 2024 zoper odločbo Ministrstva za naravne vire in prostor, št. 090-167/2024-2560/16 z dne 19. 11. 2024 se delno ugodi in se 1. točka izreka izpodbijane odločbe delno odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati v elektronski obliki kopijo Rudarskega projekta za pridobitev koncesije pri pridobivanju proda in peska v pridobivalnih prostorih Jurkovec in Jurkovec – širitev v občini Ormož, april 2022, in sicer le tistih delov dokumenta, ki so v standardnem formatu A4, pri čemer je dolžan v dokumentu prekriti naslednje podatke:

- ime in priimek podpisnika na obračunu premije Zavarovalnice Triglav d. d., ki je podpisan s strani zavarovalnice.

2. V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe na posredovanem dokumentu dolžan prekriti varovane osebe podatke in v delu, ki se nanaša na velikoformatne in nestandardne formate dokumenta, se pritožba prosilca zavrne.

3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je 27. 8. 2024 na organ naslovil zahtevo za pridobitev rudarskega projekta- RP za izkoriščanje in izvajanje del pri izkoriščanju in sanaciji, št. KC-5/2003, maj 2003, ki je sestavni del koncesijske pogodbe – priloga rudarski projekt RP – gramoznica Jurkovec, oz. prosil za informacijo, kje ga lahko pridobijo ali opravijo vpogled vanj.

(2) Po opravljenih poizvedbah znotraj organa, pri drugih ministrstvih, Inšpektoratu za naravne vire in prostor in pri Geološkem zavodu Slovenije, je organ ugotovil, da z dokumentom ne razpolaga, razpolaga pa z rudarskim projektom za pridobitev koncesije pri pridobivanju proda in peska v pridobivalnih prostorih Jurkovec – širitev v občini Ormož, št. 2022/018, april 2022, ki ga je koncesionar predložil k vlogi za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice v PP Jurkovec, ki vsebuje podatke, ki jih potrebuje prosilec, nahaja pa se v Sektorju za rudarstvo. Organ je na podlagi ugotovljenega podaljšal rok za odločitev in prosilca obvestil, da zahtevane dokumentacije nima in mu predlagal, da svojo zahtevo spremeni in zahteva rudarski projekt, s katerim razpolaga, če pa vztraja pri zahtevi, bo organ izdal zavrnilno odločbo.

(3) Prosilec je 2. 10. 2024 svojo zahtevo spremenil in od organa zahteval rudarski projekt za pridobitev koncesije pri pridobivanju proda in peska v pridobivalnih prostorih Jurkovec in Jurkovec-širitev v občini Ormož št. 2022/018, april 2022. Vanj bi želel vpogledati v enoti Ptuj ali Maribor oz. bi zahteval kopijo po pošti ali elektronsko verzijo po elektronski pošti.

(4) Organ je glede posredovanja dokumentacije v postopek pozval družbo …., ki je dne 28. 10. 2024 podala odgovor, da je bila dokumentacija izdelana v postopku pridobitve koncesije, predstavlja avtorsko delo in poslovno skrivnost naročnika družbe ... Avtor projekta brez soglasja naročnika dokumenta ne sme razkriti, kopirati ali posredovati, zato je organ prosilca napotil na naročnika projekta. Organ je dne 11. 11. 2024 za soglasje za posredovanje dokumentov zaprosil tudi družbo Žiher, d. o. o., vendar odgovora ni prejel.

(5) Organ je dne 19. 11. 2024 izdal izpodbijano odločbo in zahtevi prosilca za vpogled v dokumentacijo ugodil. Ugotovil je, da z zahtevanim dokumentom razpolaga in da gre za podatke, ki so absolutno javni podatki na podlagi Zakona o varstvu okolja. Organ je hkrati ugotovil, da dokumenta ni mogoče šteti kot avtorsko nevarovano delo po 9. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, ker ne gre za dokument, ki bi bil del zakonodajnega, upravnega ali sodnega postopka. Glede na to, da gre za avtorskopravno varovano delo, je prosilcu omogočil zgolj vpogled.

(6) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 28. 11. 2024 vložil pritožbo in vztrajal pri pridobitvi elektronske verzije dokumenta.

(7) Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, posredoval IP v reševanje, in sicer z dopisom št. 090-167/2024-2560/19 z dne 17. 12. 2024. Odstopu je priložil tudi vso dokumentacijo.

Pritožba je delno utemeljena.

(8) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(10) IP ugotavlja, da je predmet tega pritožbenega postopka dostop do dokumenta z nazivom Rudarski projekt za pridobitev koncesije pri pridobivanju proda in peska v pridobivalnih prostorih Jurkovec in Jurkovec-širitev v občini Ormož, april 2022. V obravnavani zadevi je sporno, ali ima prosilec pravico dostopati do zahtevanih dokumentov na način, ki ga je navedel v zahtevi in pri kateri vztraja pri pritožbi (tj. v elektronski obliki), oz. ali lahko v dokumente zgolj vpogleda, kot je organ odločil v izpodbijani odločbi.

Glede načina seznanitve

(11) Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Glede na navedene določbe organ nima pravice odreči prosilcu pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo, razen, kadar tako določa zakon (npr. drugi odstavek 25. člena ZDIJZ). V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZDIJZ ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ.

(12) Po izrecni določbi prvega odstavka 133. člena ZUP lahko zgolj stranka (v postopku po ZDIJZ je to prosilec) do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek. Spremenjena zahteva prosilca z dne 2. 10. 2024 je glede načina seznanitve navajala več vrst, in sicer vpogled, fotokopijo ali elektronsko obliko. Prosilec v pritožbi vztraja tudi pri pridobitvi dokumenta v elektronski obliki, organ pa je vezan na zahtevek prosilca. Glede na 17. člen ZDIJZ ter 16. in 17. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja niti organ niti IP kot pritožbeni organ nimata možnosti spremeniti načina, v katerem bo prosilcu omogočen dostop do zahtevane informacije javnega značaja. Da organ niti IP ne moreta samovoljno spreminjati zahtevka prosilca, je tudi stališče Upravnega sodišča RS, ki ga je izrazilo v sodbi, št. I U 1915/2011-14 z dne 13. 3. 2013. Upravno sodišče je navedlo, da sta »skladno z določili 2. točke drugega odstavka 17. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 133. člena ZUP tako upravni organ prve stopnje kot drugostopni organ v pritožbenem postopku v celoti vezana na zahtevek stranke in sta zgolj v tem okviru tudi dolžna odločiti«. Kot je še navedlo sodišče, »bi nasprotno pomenilo odločanje organa brez zahtevka stranke in kot tako predstavljalo ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, pri katerem gre za eno izmed najtežjih nezakonitosti, saj je institut ničnosti odločbe zakonodajalec opredelil kot časovno neomejeno izredno pravno sredstvo, katerega namen je odstraniti obstoječe odločbe in sklepe, če je bilo z njimi odločeno o vsebinskih vprašanjih, ki vsebujejo najtežje nezakonitosti«.

(13) Glede na to, da je prosilec navedel več načinov seznanitve, vpogled v dokumentacijo pa je že »vsebovan« tudi ob prejemu fotokopije ali elektronskega zapisa (ne pa tudi obratno), prosilec lahko vztraja tudi pri pridobitvi elektronske kopije zahtevane dokumentacije, saj gre za drugačno obliko seznanitve, kot je vpogled.

(14) IP je po vpogledu sledil ugotovitvi organa, da zahtevana dokumentacija predstavlja okoljske informacije, pri utemeljitvi tega pa se v izogib ponavljanju sklicuje na ugotovitve organa v izpodbijani odločbi (prvi odstavek na str. 3). Dokumentacija namreč predstavlja rudarski projekt koncesije za pridobivanje proda in peska, torej gre za projekt izkoriščanja (izkopa) mineralne surovine okolja, kar nedvomno predstavlja okoljski podatek. Skladno z 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, se dostop do zahtevanih informacij vedno dovoli (ne glede na obstoj morebitne izjeme iz prvega odstavka 6. člena), kadar prosilec zahteva informacije glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

(15) IP ugotavlja, da je organ nepravilno uporabil določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki določa, da kadar je informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Organ je namreč spregledal, da ta isti odstavek v nadaljevanju določa, da kadar gre za podatke iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (t.i. okoljske informacije) organ ne glede na prejšnji stavek omogoči dostop v skladu s prejšnjim odstavkom. Povedano drugače, tudi če gre za avtorskopravno zavarovano informacijo, ki pa predstavlja okoljske podatke, se dostop do dokumenta presoja na podlagi prvega odstavka 25. člena ZDIJZ, ta pa določa, da če organ prosilcu ugodi, ga seznani z informacijo tako, da jo prejme bodisi na vpogled, bodisi zagotovi prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Kadar zahtevani dokumenti predstavljajo okoljske informacije, omejitev glede načina seznanitve (zgolj na vpogled), kot jo določa prvi stavek drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ni podana, temveč se način seznanitve določi glede na zahtevo prosilca (v obravnavani zadevi torej v elektronski obliki).

(16) IP posledično ugotavlja, da omejitev načina seznanitve na vpogled zaradi avtorskopravnega varstva, s strani organa ni bila zakonita, temveč bi organ moral odločiti tudi o tem, ali lahko prosilca seznani na način elektronskega zapisa dokumenta.

(17) Ob ugotovitvi, da je prosilec upravičen obravnavani dokument pridobiti tudi v elektronski obliki, je treba v nadaljevanju presojati tudi tehnične sposobnosti organa za zagotovitev elektronske kopije dokumenta. Iz pritožbene dokumentacije namreč izhaja, da organ z elektronsko verzijo dokumenta ne razpolaga, razpolaga zgolj z dokumentom v fizični obliki. Prav tako iz pritožbene dokumentacije (dopis organa z dne 18. 10. 2024) izhaja, da dokumentacija vsebuje slike v nestandardnih in velikih formatih, organ pa bi lahko kopije teh formatov naročil le pri zunanjem izvajalcu.

Glede tehničnih pripomočkov

(18) Zahtevani dokument je sestavljen tako iz tekstovnega dela, na A4 straneh, kot iz številnih skic, risb in načrtov, ki so pripravljeni v velikih formatih. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16 in 146/22) določa, da organ posreduje informacije glede na tehnične pripomočke, s katerimi razpolaga (četrti odstavek 16. člena). Iz predložene dokumentacije izhaja, da organ razpolaga le s fizičnim dokumentom v papirnati obliki, ne pa tudi z elektronsko verzijo dokumenta. Posledično bi za zagotovitev elektronske oblike dokumentov, organ moral dokumente iz fizične oblike pretvoriti v elektronsko, kar ZDIJZ dopušča, glede na tehnične pripomočke organa.

(19) Iz predložene dokumentacije izhaja, da organ nima tehničnih pripomočkov za kopiranje velikoformatnih dokumentov in dokumentov nestandardnih oblik. Na podlagi zahteve po ZDIJZ organ tudi nima obveznosti, da pripravo kopij dokumentov naroči pri zunanjem izvajalcu (ne glede na morebitno pripravljenost prosilca, da to plača), kar pomeni, da IP, kot pritožbeni organ organu ne more naložiti, da prosilcu posreduje elektronske kopije dokumentov, ki jih organ sam ne more pripraviti zaradi tehničnih omejitev.

(20) Ker organ ne razpolaga s tehničnimi pripomočki, s katerimi bi lahko dokument iz velikoformatnih nestandarnih velikosti pretvoril v elektronsko obliko, je bilo treba pritožbo prosilca v tem delu zavrniti. Te omejitve pa ni glede tistega dela dokumenta, ki predstavlja standardne A4 liste, ki jih je mogoče skenirati z običajno pisarniško opremo.

Glede varstva osebnih podatkov

(21) IP je ob pregledu dokumenta ugotovil, da ta vsebuje tudi osebne podatke, zato je po uradni dolžnosti preizkusil, ali je v konkretnem primeru podana izjema varstva osebnih podatkov, do katere se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil.

(22) Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Za obdelavo osebnih podatkov v konkretni zadevi mora biti podana ustrezna pravna podlaga, kot jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(23) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(24) Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

(25) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(26) Dokument vsebuje naslednje osebne podatke, ki jih je dovoljeno razkriti:

- imena in priimki zakonitih zastopnikov gospodarskih družb, ki so javno objavljeni na spletni strani AJPES in v poslovnem registru, zato je za njihovo razkritje podana podlaga,

- imena in priimki odgovornih projektantov in vodij projektov, saj gre za posameznike, ki so vpisani v javno evidenco pooblaščenih inženirjev,

- imena, priimki in podpisi javnih uslužbencev in funkcionarjev, katerih podatke je dovoljeno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(27) Ni dovoljeno razkriti imen in priimkov tistih posameznikov, ki so v dokumentih navedeni kot zaposleni pri gospodarskih družbah v zasebnem sektorju (in niso hkrati zakoniti zastopniki gospodarskih družb), saj pravna podlaga za njihovo razkritje ni podana.

Sklepno

(28) Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Kot izhaja iz prvega odstavka 252. člena ZUP, organ druge stopnje odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo, če ugotovi, da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno v zadevi in sam reši zadevo. IP je ugotovil, da je organ zmotno uporabil določbe ZDIJZ, ki določajo način seznanitve z dokumentacijo, zato je v tem delu odločbo organa odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe. V delu (glede varovanih osebnih podatkov, ki jih mora organ v posredovanem dokumentu prekriti in v delu, ki se nanaša na velikoformatne in nestandardne formate dokumentov, glede katerih organ nima tehničnih pripomočkov za reprodukcijo in pretvorbo v elektronsko obliko), je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(29) Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke