prosilec - Ministrstvo za naravne vire in prostor
+ -Številka: 090-121/2024
Kategorije: Okoljski podatki, Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Organ je prosilcu v delu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov oziroma podatkov zaradi varstva osebnih podatkov in poslovne skrivnosti. Zoper odločbo organa je vložil pritožbo stranski udeleženec, saj po njegovem mnenju predstavljajo poslovno skrivnost tudi podatki, za katere je organ odločil, da so javni. IP je v pritožbenem postopku pritrdil ugotovitvi organa, da poslovna skrivnost pri dokumentih ni podana (razen pri Rudarskem projektu in Elaboratu). Pritrdil pa je tudi odločitvi organa, da gre za podatke, ki so absolutno javni po 1. in 2. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je tako pritožbo stranskega udeleženca zavrnil, prav tako tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.
ODLOČBA:
Številka: 090-121/2024/4
Datum: 17. 5. 2024
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: stranski udeleženec), z dne 14. 3. 2024, zoper 1. in 2. točko izreka odločbe MINISTRSTVA ZA NARAVNE VIRE IN PROSTOR, Dunajska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-7/2024-2560/16 z dne 1. 3. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba stranskega udeleženca z dne 14. 3. 2024 zoper odločbo MINISTRSTVA ZA NARAVNE VIRE IN PROSTOR, št. 090-7/2024-2560/16 z dne 1. 3. 2024, se zavrne.
2. Zahteva stranskega udeleženca za povrnitev stroškov se zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
(1) … (v nadaljevanju: prosilec), je v pritožbenih navedbah zoper odločbo organa št. 090-268/2023-2560/3 z dne 20. 10. 2023 razširil svojo prvotno zahtevo s tem, ko je zahteval, da mu organ posreduje celoten spis, ki se nanaša na podaljšanje koncesijske dejavnosti koncesionarja …. V zvezi s tem je IP v odločbi št. 090-353/2023/4 z dne 20. 12. 2023 ugotovil, da gre za novo zahtevo prosilca, ki jo mora organ kot tako tudi obravnavati. Organ je nato z elektronskim dopisom z dne 8. 1. 2024 pozval prosilca k potrditvi obsega zahtevanih dokumentov spisa zadeve št. 0141-7/2020-2430 ter mu ob tem posredoval popis zadeve na dan 8. 1. 2024. Prosilec je v odgovoru z dne 22. 1. 2024 navedel, da zahteva dokumente spisa zadeve št. 0141-7/2020-2430 od št. 56 do št. 80.
(2) S sklepom št. 090-7/2023-2560/2 z dne 17. 1. 2024 je organ podaljšal rok za odločanje do 24. 2. 2024.
(3) Organ je z dopisom št. 090-7/2024-2560-11 z dne 16. 2. 2024 nato z zahtevo seznanil stranskega udeleženca in ga pozval na morebitno izjasnitev in priglasitev stranske udeležbe, in sicer glede dokumentov št. 0141-7/2020-2430-58, št. 0141-7/2020-2430-59, št. 0141-7/2020-2430-75 in št. 0141-7/2020-2430-84.
(4) Stranski udeleženec se je glede zahteve izjasnil v dopisu št. UA-GP-11/24 z dne 20. 2. 2024, s katerim je priglasil stransko udeležbo in izjavil, da predstavljajo zadevni dokumenti poslovno skrivnost. Nadalje je navedel, da zaradi avtorskopravnega varovanja dokumentov ne soglaša, da organ prosilcu omogoči kopije dokumentov oziroma vpogled v dokumentacijo po 25. členu ZDIJZ, ki se nanaša na:
- Rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje: Podaljšanje koncesijske pogodbe za izkoriščanje tehničnega kamna— apnenca v kamnolomu Griža pri Rižani, št. 001/23 RP AL, januar 2023 (v nadaljevanju: Rudarski projekt), ter
- potrjen Elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov tehničnega kamna - apnenec v kamnolomu Griža pri Rižani s stanjem 31.12.2020, št. 2020/012, maj 2021 (v nadaljevanju: Elaborat).
Pojasnil je, da je dokumentacija, ki je bila oddana v postopku št. 0141-7/2020-2430 v zvezi s podaljšanjem rudarske pravice za izkoriščanje - kamnolom Griža pri Rižani, in ki vključuje Rudarski projekt in Elaborat, avtorsko delo in poslovna skrivnost skladno s Pogodbo o poslovnem sodelovanju z dne 15. 1. 2020, sklenjeno med stranskim udeležencem kot naročnikom dokumentacije in družbo ...., kot avtorjem. V obravnavanem primeru so tako po njegovem mnenju izpolnjeni vsi trije pogoji za opredelitev poslovne skrivnosti v skladu z 2. členom Zakona o poslovni (v nadaljevanju: ZPosS) ter predstavljajo izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ:
- rudarski projekt in elaborat nedvomno zajemata strokovno znanje, izkušnje in tehnološke informacije;
- imata potencialno tržno vrednost, saj gre za ključna dokumenta, ki morata biti predložena v postopku podaljšanja koncesije oziroma rudarske pravice za izkoriščanje, koncesionar pa je na podlagi koncesije upravičen do plačila;
- imetnik poslovne skrivnosti je, še pred izdelavo rudarskega projekta in elaborata, sklenil z avtorjem Pogodbo o poslovnem sodelovanju z dne 15. 1. 2020, v kateri je opredelil poslovno skrivnost, zaščitil pa jo je tudi v tem postopku po ZDIJZ, saj soglasja za razkritje ne podaja.
Vsebina zadevnih dokumentov predstavlja poslovne informacije ki:
- Niso splošno znane ali dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij (1. alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS), sicer jih prosilec ne bi zahteval. Informacije predstavljajo strokovno znanje, izkušnje in tehnološke informacije ter strateške informacije v smislu 86. točke Smernic o uporabi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sporazume o horizontalnem sodelovanju (v nadaljevanju: Smernice).
- Imajo tržno vrednost (2. alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS). Stranski udeleženec je namreč za pripravo zadevnih dokumentov angažiral ustreznega strokovnjaka, avtorja, ki je za njihovo pripravo prejel tudi ustrezno nadomestilo. Poleg tega pa gre za dokumentacijo, ki jo mora naročnik/koncesionar predložiti v postopku podaljšanja rudarske pravice za izkoriščanje, koncesionar pa je na njeni podlagi upravičen do plačila.
- Razkritje informacij iz zadevnih dokumentov nepooblaščeni osebi ne predstavljajo smo kršitve avtorskih pravic avtorja, temveč bi njihovo razkritje povzročilo škodo tudi stranskemu udeležencu kot naročniku, ki je za pripravo zahtevanih informacij za podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje angažiral ustreznega strokovnjaka, pri čemer zahtevane informacije predstavljajo strokovno znanje, izkušnje in tehnološke informacije, ki imajo tržno vrednost. Gre torej za poslovno občutljive informacije. Ne nazadnje je izmenjava občutljivih informacij med neposrednimi konkurentoma prepovedana tudi s pravili konkurenčnega prava. V skladu s Smernicami (58. točka) vodi izmenjava tržnih informacij tudi do omejevanja konkurence, zlasti kadar omogoča podjetjem, da se seznanijo s tržnimi strategijami svojih konkurentov.
(5) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-7/2024-2560/16 z dne 1. 4. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v delu zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Organ je vlogo prosilca obravnaval kot zahtevo za posredovanje vseh dokumentov spisa zadeve št. 0141-7/2020-2430 od zaporedne št. 56 naprej, tudi dokumentov, ki jih prosilec ni izrecno zahteval, in sicer v luči namena zahteve, ki se nanaša na dokumente, vezane na podaljšanje koncesijske dejavnosti. V nadaljevanju je pojasnil, da je stranski udeleženec kot prevzemnik rudarske pravice za kamnolom Griža pri Rižani 12. 1. 2023 vložil vlogo za podaljšanje rudarske pravice (knjižena pod št. 0141-7/2020-2430-58), o kateri organ še ni odločil. Zakon o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih pravic in koncesij (v nadaljevanju: ZIUPRPK) zaradi preprečitve škodljivih posledic, ki bi nastale s sočasnim prenehanjem večjega števila rudarskih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin, odstopa od siceršnje ureditve podaljšanja rudarske pravice za izkoriščanje po 50. členu Zakona o rudarstvu (v nadaljevanju: ZRud-1), tako da omogoča podaljšanje koncesijske pogodbe na pravočasni predlog koncesionarja za obdobje 30 mesecev od poteka veljavnosti koncesije. Vlogo za sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi na podlagi ZIUPRPK je organ prejel 10. 7. 2023. Pojasnil je, da bo v postopku obravnave vloge za podaljšanje podrobno proučena tudi situacija glede prenosa rudarske pravice in preverjene vse ostale okoliščine relevantne za sklenitev dodatka za podaljšanje rudarske pravice. Ker je organ ugotovil, da se v spisu zadeve nahajajo dokumenti stranskega udeleženca kot koncesionarja (št. 0141-7/2020-2430-58, št. 0141- 7/2020-2430-59, št. 0141- 7/2020-2430-75, št. 0141-7/2020-16 in št. 0141-7/2020-2430-84), je koncesionarja z dopisom št. 090-7/2024-2560-11 z dne 16. 2. 2024 pozval na morebitno priglasitev stranske udeležbe, z vidika morebitne poslovne skrivnosti po 2. členu Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS) in z vidika avtorskopravnega varovanja v delu, ki se nanaša na predložen Rudarski projekt in Elaborat. Stranski udeleženec je posredoval svojo izjasnitev 22. 2. 2024, ki jo je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi povzel. Organ je nato izpostavil določbe 2. člena ZPosS in se konkretneje opredelil do dostopa do posameznih dokumentov:
-V okviru obravnave dokumenta št. 0141-7/2020-2430-58 »Vloga za podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje - kamnolom Griža pri Rižani« je organ odločil, da je glede na drugi odstavek 6. člena vloga javen podatek, razen varovanih osebnih podatkov na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot javne je opredelil tudi podatka o zalogah stanja mineralnih surovin (bilančne zaloge) za leto 2020 in na dan 31. 12. 2021, ki sta navedena v vlogi. Podatke o zalogah stanja mineralnih surovin mora koncesionar posredovati ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo na podlagi 83. člena ZRud-1 na obrazcu, ki ga predpisuje Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin (v nadaljevanju: Pravilnik). V Republiki Sloveniji je mineralna surovina v lasti države, ki za njeno izkoriščanje lahko podeli koncesijo, kar pa ne pomeni, da bi koncesionar podatek o državnem premoženju lahko opredelil kot poslovno skrivnost. Podatek o stanju mineralnih surovin je podatek o delu okolja (3. člen Zakona o varstvu okolja), kar v povezavi z 160. členom Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-2) pomeni tudi, da se šteje za okoljski podatek. Poleg tega gre za podatek vezan na izkoriščanje mineralnih snovi kot delov okolja na podlagi koncesije, kar pomeni, da gre za podatek o vplivu na okolje (iz odločbe IP št. 090-164/2023/7 z dne 30. 6. 2023). Nadalje je organ kot javne opredelil tudi vse priloge k Vlogi za podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje - kamnolom Griža pri Rižani, razen Rudarskega projekta in Elaborata. Priloženi dokumenti (z izjemo izločenih) so dokumenti, ki so jih v okviru svoje javne funkcije izdali državi organi in sodišča ter so bili podlaga za izdajo odločbe o prenosu koncesije št. 0141-7/2020-11 z dne 28. 10. 2020 Ministrstva za infrastrukturo in sklenitev koncesijske pogodbe št. 0141-7/2020-16 z dne 14. 4. 2021 ter dodatka št. 1 h koncesijski pogodbi z dne 11. 1. 2022, pri čemer je tudi navedena pogodba javna. Prav tako so javni zemljiškoknjižni podatki zemljiških parcel, navedenih v koncesijski pogodbi. Skladno s 195. členom Zakona o zemljiški knjigi so namreč vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati.
-V povezavi z dokumentoma Rudarski projekt in potrjeni Elaborat je povzel navedbe stranskega udeleženca. Organ je tako, upoštevaje navedbe stranskega udeleženca in določbe o poslovni skrivnosti, ugotovil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi trije pogoji za opredelitev poslovne skrivnosti v skladu z 2. členom ZPosS. V zvezi z razkritjem Rudarskega projekta in potrjenega Elaborata je organ pojasnil še, da je postopek za podaljšanje koncesije na podlagi vloge koncesionarja z dne 12. 1. 2023 prekinjen, in če bo sklenjen dodatek h koncesijski pogodbi s prevzemnikom koncesije, bo v skladu s prehodno določbo 3. člena (ZIUPRPK) tudi ustavljen, s tem pa tudi predložena dokumentacija v okviru dokumenta št. 0141-7/2020-2430-58 ne bo postala sestavni del koncesijske pogodbe.
-V dokumentu št. 0141-7/2020-2430-59 je knjižen rudarski priglasitveni obrazec za odmero rudarske koncesnine in sredstev za sanacnino za leto 2022, ki vsebuje podatke potrebne za izdajo odločbe o odmeri plačila rudarske sanacije za leto 2022. Podatek o mineralnih surovinah so podatki o delu okolja (3. člen ZVO-2), kar v povezavi s 160. členom ZVO-2 pomeni tudi, da se šteje za okoljski podatek. Poleg tega gre za podatek, vezan na izkoriščanje mineralnih snovi kot delov okolja na podlagi koncesije, kar pomeni, da gre za podatek o vplivu na okolje. Ker gre za t.i. okoljske podatke, ki so absolutno javni na podlagi 2 alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, je organ prosilcu omogočil dostop do rudarskega priglasitvenega obrazca za odmero rudarske koncesnine in sredstev za sanacijo za leto 2022 in ni sledil sicer v tem delu neobrazloženi trditvi koncesionarja, da gre za poslovno skrivnost. Ob tem je navedel, da ZRud-1 v prvem odstavku 52. člena določa, da z dnem ko postane koncesijska pogodba veljavna, postane nosilec rudarske pravice za izkoriščanje zavezanec za zagotavljanje in plačevanje rezerviranih sredstev za sanacijo. V skladu z drugim odstavkom istega člena se način in pogoji za plačevanje rezerviranih sredstev za sanacijo določijo z odločbo, ki jo v skladu z Uredbo o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo (v nadaljevanju: Uredba) ter določbami koncesijske pogodbe, po uradni dolžnosti izda organ. Organ tudi ni sledil argumentaciji, da rudarski priglasitveni obrazec predstavlja avtorsko delo. V konkretnem primeru zakonske predpostavke za avtorsko delo niso izpolnjene, saj gre zgolj za posredovanje podatkov na predpisanem obrazcu po Uredbi, ki so osnova za enoten način izračunavanja rudarske koncesnine. Glede na navedeno se prosilcu posreduje fotokopija rudarskega priglasitvenega obrazca za odmero rudarske koncesnine in sredstev za sanacijo za leto 2022, razen varovanih osebnih podatkov.
-V dokumentu št. 0141-7/2020-2430-84 je knjižen rudarski priglasitveni obrazec za odmero rudarske koncesnine in sredstev za sanacijo za leto 2023, ki vsebuje podatkov, potrebnih za izdajo odločbe o odmeri plačila rudarske sanacnine za leto 2023. Obrazložitev organa sledi predhodni obrazložitvi glede istovrstnega dokumenta. Organ se je na koncu obrazložitve izpodbijane odločbe opredelil tudi do izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in ker je ugotovil, da so posamezni osebni podatki varovani, odločil o delnem dostopu po 7. členu ZDIJZ.
(6) Stranski udeleženec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 14. 3. 2023. Najprej uveljavlja bistveno kršitev pravil postopka in prekoračitev zahteve, saj je organ odločil tudi o podatkih, ki jih prosilec ni zahteval. Meni, da je organ tako prekoračil svoja pooblastila ter ravnal v nasprotju z ZDIJZ in ZUP. Nadalje meni, da sta mu bili kršeni tudi pravici do izjave in sodelovanja v postopku. Organ mu namreč ni razkril, kateri subjekt zahteva razkritje, niti ni pojasnil, ali je izkazan pravni interes prosilca. Izpostavlja pa tudi, da je organ v pozivu na izjasnitev navedel manjši obseg dokumentov, čeprav je prosilcu nato razkril še druge dokumente. Nesporno je, da ima stranski udeleženec pravni interes, da se seznani in izjavi o vseh podatkih/dokumentih, katerih razkritje je zahteval prosilec ter tudi o vseh podatkih/dokumentih, ki jih namerava organ razkriti prosilcu. Stranski udeleženec ima namreč pravni interes, da se tudi ostala dokumentacija, ki je bila predmet prosilčeve zahteve in je posledično predmet razkritja - torej tudi tista, ki mu ni bila predočena v pozivu za izjasnitev z dne 16. 2. 2024, ne razkrije, saj gre za poslovno skrivnost. Ob tem je opozoril na ustavnopravna jamstva, ki so določena v okviru 22. člena Ustave Republike Slovenije in zagotavljajo temeljna procesna jamstva tudi v konkretnem primeru, vključno s pravico do izjave in enakega obravnavanja. Upravni organ je tako po oceni stranskega udeleženca zagrešil procesno kršitev (4. točka prvega odstavka 237. člena ZUP), s tem, ko je stranki kršil pravico do izjave v postopku, v tej posledici pa je zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje (2. točka prvega odstavka 237. člena ZUP) in napačno uporabil materialno pravo. Stranski udeleženec pa nadalje meni tudi, da je organ v izpodbijani odločbi nepravilno ugotovil dejansko stanje, v posledici česar je napačno uporabil materialno pravo, ko je odločil, da so dokumenti, navedeni v 1. in 2. točki izreka, prosto dostopne informacije javnega značaja. Sam namreč ocenjuje te dokumente kot poslovno skrivnost, do česar se je tudi konkretneje opredelil. Meni, da je materialnopravno zmoten zaključek organa, ko v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da so v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ zadevni podatki absolutno javni. Takšen zaključek je neutemeljen že iz razloga, ker že v fazi presoje, ali gre za javno dostopen podatek ali ne, predhodno ni bil opravljen test javnega interesa, ali v konkretnem primeru pravica širše javnosti prevlada nad drugimi pravicami opredeljenimi v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, prav tako pa mu ni bila dana možnost, da se o tem izjavi.
(7) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo stranskega udeleženca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-7//2024-2560/23 z dne 5. 4. 2024, poslal v odločanje IP. Organ je pritožbi priložil spis št. 090-7/2024-2560 in spis št. 0141-7/2020-2430 (od dokumenta št. 55).
(8) IP je z dopisom št. 090-121/2024/2 z dne 11. 4. 2024 seznanil prosilca. Prosilec je svoj odgovor posredoval IP 15. 5. 2024. Prosilec je povzel predmetno zadevo od vložitve zahteve do odločitve organa. V zvezi s pritožbo stranskega udeleženca je izpostavil:
-Stranski udeleženec v drugem odstavku na 4. strani ni jasen glede tega, kako naj bi organ zagrešil napako.
-Prav tako pavšalno ocenjuje kršitev pravil postopka oziroma prekoračitev zahtevka za vpogled, ker po njegovem mnenju prosilec ni navedel in ni izrecno zahteval vsega v svoji zahtevi. Iz odločbe in spisa je mogoče razbrati, da je prosilec zaradi aktualnosti in racionalnosti zadeve zaprosil za določene dokumente spisa zadeve št. 0141-7/2020-2430 (56-80), čeprav se je zaprosilo nanašalo na celoten spis. Očitek stranskega udeleženca, da naj bi organ prosilcu odstopil preveč zadev in s tem prekoračil zahtevek, je po njegovem mnenju tako netočen.
-Po njegovem mnenju je glavni cilj stranskega udeleženca prikrivati vsa dejstva o različnih kršitvah v zvezi delovanjem kamnoloma Griža, odlaganjem nedovoljenih gradbenih odpadkov ter raznih spornih zemljin.
-Meni tudi, da stranskemu udeležencu ni bila kršena pravica do izjave in pravica do sodelovanja.
-Nadalje ocenjuje, da si stranski udeleženec razlaga ZDIJZ nestrokovno, ko meni, da bi ga moral organ seznaniti o vseh dokumentih. Delo namreč opravlja na parcelah v lasti Republike Slovenije in je izbran v postopkih javnega naročanja, zaradi česar prosilec meni, da mora razkriti vse informacije javnega značaja.
-Svojo dejavnost izvaja na območju kamnoloma Griža, kjer je lastnik pridobivalnega prostora Republika Slovenija. To je razvidno iz zemljiškoknjižnih izpisov in Pogodbe o služnosti št. 47821-7971/2020.
-Iz dveh predhodno navedenih odstavkov in mnenja Ministrstva za javno upravo (v prilogi) je jasno razvidno, da je prosilec upravičen še do večjega obsega dokumentov, zato utemeljevanje stranskega udeleženca o omejevanju vpogleda zaradi poslovne skrivnosti nima temelja.
-Stranski udeleženec naj bil izvajal sanacijo degradiranega okolja, med drugim tudi skladno z Odlokom o ureditvenem načrtu Kamnoloma Griža pri Rižani (sanacija in postopno zapiranje), zato se posledično vsi zahtevani dokumenti nanašajo na okoljske podatke.
-Po njegovem mnenju je neupravičena tudi zahteva stranskega udeleženca za povrnitev stroškov postopka.
Pritožba stranskega udeleženca ni utemeljena.
Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
(9) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija stranski udeleženec. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(10) IP ugotavlja, da stranski udeleženec izpodbija odločbo organa v delu, v katerem je organ prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov omogočil, pa tudi z vidika obsega presoje organa glede predmeta zahteve. Okoliščine, da organ stranskega udeleženca ni seznanil s celotnim obsegom zahteve prosilca, ni mogoče sanirati, se je pa stranski udeleženec glede dostopa do vseh zahtevanih dokumentov lahko opredelil v pritožbenem postopku. Poleg tega iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da sama izjasnitev stranskega udeleženca na odločitev organa iz navedenih razlogov ne bi vplivala.
(11) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ in da z zadevnimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je IP tudi posredoval. IP tako ugotavlja, da so v obravnavanem primeru pogoji za informacijo javnega značaja izpolnjeni.
(12) Predmet zahteve prosilca in s tem tudi predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku so bili dokumenti št. 56 – 84 spisa zadeve št. 0141-7/2020-2430, torej dokumenti oziroma podatki, za katere je organ odločil, da so prosto dostopni, upoštevaje pritožbene navedbe stranskega udeleženca. IP namreč ugotavlja, da prosilec zoper odločitev organa, da odloči tudi o dostopu do dokumentov, ki jih prosilec z vlogo z dne 22. 1. 2024 ni zahteval, ni vložil pritožbe oziroma je v obseg zahteve tudi naknadno privolil v izjasnitvi k pritožbi z dne 10. 5. 2024. Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se sicer odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen ZUP), izreče za nično, vendar v primeru, če stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. Tako izhaja tudi iz sodne prakse, npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 532/2014 z dne 19. 8. 2014.[1] V obravnavanem primeru je tako prosilec privolil v odločitev organa s tem, ko zoper izpodbijano odločbo ni vložil pritožbe, prav tako pa takšna volja prosilca izhaja iz izjasnitve k pritožbi z dne 10.5.2024.
(13) IP se do navedb prosilca v odgovoru na izjasnitev k pritožbenim navedbam stranskega udeleženca v dopisu z dne 10. 5. 2024, ki se nanašajo na samo odločitev organa, s katero je organ dostop do Rudarskega projekta in Elaborata prosilcu zavrnil zaradi varstva poslovne skrivnosti, ne opredeljuje. Prosilec je imel namreč možnost uveljaviti pravico do pritožbe zoper izpodbijano odločbo, vendar je v pritožbenem roku, ki je zakonsko določen, ni izkoristil.
(14) Ker torej stranski udeleženec meni, da je poslovna skrivnost podana pri vseh zahtevanih dokumentih, se IP v nadaljevanju opredeljuje do vprašanja, ali je izjema varstva poslovne skrivnosti podana tudi pri dokumentih oziroma podatkih, za katere je organ odločil, da so javni.
Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
(15) Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Pri dokumentih, nastalih pred uveljavitvijo ZPosS je tako treba upoštevati določbe 39. in 40. člena ZGD-1, pri dokumentih, nastalih po uveljavitvi ZPosS, pa določbe ZPosS.
(16) Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
- ima tržno vrednost;
- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[2], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne
(17) Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS). ZPosS tako napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva, kot je to npr. v primeru podatkov, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ali okoljske podatke po 2. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča. Pojem porabe (javni sredstev) je potrebno razlagati širše[3], kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Poraba javnih sredstev torej ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[4] Navedeno nedvomno pomeni, da pojem porabe javnih sredstev v obravnavanem primeru zajema tako podatke o plačilih rudarske koncesnine za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – apnenec in rudarske sanacnine za izkoriščanje tehničnega kamna – apnenca kot tudi podatke glede same koncesije oziroma zadevnega koncesijskega razmerja, torej tudi glede izpolnjevanja pogojev za podaljšanje koncesije. V zvezi z okoljskimi podatki pa je ugotoviti, da ZDIJZ kot absolutno javne podatke ne določa samo podatkov glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatkov iz varnostnih poročil, ampak tudi druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja, torej ZVO-2. ZVO-2 zelo široko določa, kaj je okoljski podatek v 16. točki 3. člena, saj okoljski podatek definira kot katero koli informacijo v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje. Prav tako pa široko definira okoljske informacije v 2. členu Aarhuška konvencija. Načelo javnosti okoljskih podatkov sicer izhaja tudi iz prvega in drugega odstavka 15. člena ZVO-2, dostop do okoljskih podatkov pa ZVO-2 nadalje ureja tudi v določbah 160. člena, ki v prvem odstavku 160. člena jasno napotuje na ZDIJZ in Aarhuško konvencijo. Ugotoviti je, da tretji odstavek 160. člena ZVO-2 in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ postavljata enako pravilo, glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-2 o opredelitvi okoljskih podatkov, kot sledi.
Dokumenti, o dostopu do katerih je organ odločil v 1. točki izreka izpodbijane odločbe
(18) Organ je prosilcu v celoti omogočil dostop do naslednjih dokumentov št.:
· 0141-7/2020-2430-56 »Zaznamek- premestitev dokumenta 0141-7/2020/54 v drugo zadevo«,
· 0141-7/2020-2430-57 »Odločba o odmeri rudarske sanacnine za leto 2021 – kamnolom Griža pri Rižani«,
· 0141-7/2020-2430-64 »Izhodna pošta - FW_ Griža pri Rižani-KPK«,
· 0141-7/2020-2430-73 »Odločba - Griža pri Rižani«,
· 0141-7/2020-2430-75 »Predlog za sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi št. 0141-7/2020-16 – Griža pri Rižani«,
· 0141-7/2020-2430-77 »Dopis na MNVP - 0610-282/2023/4«,
· 0141-7/2020-2430-78 »Odgovor«,
· 0141-7/2020-2430-79 »Odločba - Odmera rud sanacnine 2022« in
· 0141-7/2020-2430-81 »Dopis na MNVP - 0610-282/2023/7«.
(19) IP najprej ugotavlja, da gre pri navedenih dokumentih za dokumente državnih organov, razen pri dokumentu št. 0141-7/2020-2430-75. Dokumentov državnih organov nedvomno ni mogoče šteti kot poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, saj gre za dokumente, ki so jih izdali državni organi pri izvrševanju svojih javnopravnih nalog, kot je to v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno izpostavil in svojo odločitev na tem utemeljil že organ. To velja tudi v primeru dokumentov (odločb), ki se neposredno nanašajo na stranskega udeleženca glede plačila rudarske koncesnine za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – apnenec in rudarske sanacnine za izkoriščanje tehničnega kamna – apnenca. Odločbe se namreč nanašajo na dolžnost koncesionarja, ki jo določa ZRud-1 in nadalje urejajo podzakonski predpisi. Stranski udeleženec pa kot poslovne skrivnosti prav tako ne more opredeliti dokumentov oziroma podatkov državnih organov, ki se nanašajo na vprašanje obstoja morebitnih nepravilnosti pri odločanju organa v postopku prenosa rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – apnenec, na pridobivalnem prostoru Griža pri Riža, s prenosnika Primorje d.d. – v stečaju, na stranskega udeleženca kot prevzemnika oziroma univerzalnega pravnega naslednika.
(20) V zvezi s Predlogom stranskega udeleženca za sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi št. 0141-7/2020-16 – Griža pri Rižani kot dokumentom stranskega udeleženca pa IP ugotavlja, da ne more izpolnjevati že enega od pogojev za obstoj poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS, podani pa morajo biti hkrati vsi trije, in sicer pogoja tržne vrednosti. Gre namreč za lastno vlogo stranskega udeleženca za podaljšanje trajanja koncesijske pogodbe na podlagi določb ZIUPRPK. Na podlagi tega zakona se je veljavnost rudarskih pravic za izkoriščanje, podeljenih na podlagi ZRud in ZRud-1, za katere koncesijska razmerja so potekla od junija 2023 do decembra 2024, podaljšala na predlog koncesionarja za 30 mesecev. Ne glede na to, da predlog stranskega udeleženca za podaljšanje koncesije ne more predstavljati dragocenih poslovnih informacij, ki bi predstavljale tržno vrednost stranskega udeleženca, pa je ugotoviti tudi, da predstavlja ta predlog podlago za podaljšanje koncesijskega razmerja in torej pogoj, ki ga določa ZIUPRPK. To pomeni, da tudi v primeru, če bi bili izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti, bi bil predlog javen z vidika določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Dokumenti, o dostopu do katerih je organ odločil v 2. točki izreka izpodbijane odločbe
(21) Organ je prosilcu zaradi varstva osebnih podatkov v delu zavrnil dostop, in sicer pri dokumentih št.:
· 0141-7/2020-2430-58 »Vloga za podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje – kamnolom Griža pri Rižani«,
· 0141-7/2020-2430-59 »Elektronsko oddan rudarski priglasitveni obrazec - Griža pri Rižani«,
· 0141-7/2020-2430-60 »Zahteva KPK - pojasnila in dokumentacija – PP Griža pri Rižani«,
· 0141-7/2020-2430-61 »RE Zahteva KPK - pojasnila in dokumentacija«,
· 0141-7/2020-2430-62 »Pobuda za ukinitev koncesije«,
· 0141-7/2020-2430-63 »Pobuda za ukinitev koncesije«,
· 0141-7/2020-2430-65 »Jama v kamnolomu Griža je v Pravilniku naravnih vrednot 2023«,
· 0141-7/2020-2430-66 »zapisnik_A_in_E«,
· 0141-7/2020-2430-68 »jama-nove_koordinate«,
· 0141-7/2020-2430-69 »jame – lokacija«;
· 0141-7/2020-2430-70 »Griža pri Rižani-KPK - jama Griža je vpisana«,
· 0141-7/2020-2430-71 »Izhodna pošta - FW_ jama – kamnolom«,
· 0141-7/2020-2430-72 »Kršitev služnostne pogodbe in aneksa št. 1 k pogodbi št. 47821-7971/2020 - kamnolom Griža«,
· 0141-7/2020-2430-74 »Podaljšanje rudarske pravice kamnolom Griža pri Rižani«,
· 0141-7/2020-2430-76 »Vstop stranskega udeleženca oz. stranski udeleženec podaljšanje koncesijske dejavnosti koncesionarja … - kamnolom Griža pri Rižani in zahteva za pravni interes«,
· 0141-7/2020-2430-80 »Zahteva po ZDIJZ - 090-229_2023-2560 - dokumentacija v zvezi s kamnolomom Griža pri Rižani - ROK_ 16_8_2023«,
· 0141-7/2020-2430-82 »Izhodna pošta - RE_ Zahteva za IJZ v zvezi s podaljšanjem koncesijske dejavnosti v kamnolomu Griža pri Rižani 090-268_2023-2560-1«,
· 0141-7/2020-2430-83 »Poziv za dokončno sanacijo kamnoloma Griža pri Rižani«, in
· 0141-7/2020-2430-84 »Dopis - Elektronsko oddan rudarski priglasitveni obrazec – Griža pri Rižani«.
(22) Tudi v primeru teh dokumentov velja, da stranski udeleženec ne more kot svoje poslovne skrivnosti opredeliti dokumentov državnih organov, ker gre za dokumente, ki so jih ti subjekti izdali pri izvrševanju svojih javnopravnih nalog, in prav tako ne tudi dokumentov drugih subjektov, čeprav se nanašajo na samo izvajanje koncesije kot je npr. poziv krajevne skupnosti h končni sanaciji kamnoloma Griža pri Rižani ali pobuda civilne iniciative za ukinitev koncesije. Slednja je sicer javno dostopna na spletnih straneh mednarodnega okoljskega centra Alpe Adria Green.[5] Prav tako ni mogoče šteti kot poslovne skrivnosti stranskega udeleženca podatkov iz javno dostopnih evidenc, kot npr. Poslovnega registra Slovenije, ali elektronske javne knjige kot je npr. Zemljiška knjiga ipd.
(23) V zvezi z vlogo stranskega udeleženca za podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje kot dokumentom stranskega udeleženca pa IP prav tako ugotavlja, da sama vloga ne izpolnjuje pogoja tržne vrednosti, in kot že predhodno izpostavljeno, morajo biti podani vsi trije pogoji po 2. členu ZPosS hkrati. Gre namreč za vlogo za podaljšanje koncesije in ne dokument, ki bi npr. obsegal podatke o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih gospodarskega subjekta, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov), ni dopustno razkrivati tretjim osebam. Poleg tega vloga predstavlja enega od zakonskih pogojev za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje (50. člen ZRud-1). Slednje pomeni, da je tudi ta vloga absolutno javna z vidika določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
(24) Vlogi stranskega udeleženca za podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje so priloženi različni dokumenti, in sicer izpis plačila upravne takse, sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici o vstopu stranskega udeleženca kot univerzalnega pravnega naslednika v vse pravne položaje pri podjemu Kamnoloma Griža, odločba Ministrstva za infrastrukturo o prenosu rudarske pravice za izkoriščanje stranskemu udeležencu, št. 0141-7/2020-11 z dne 28. 10. 2020, Koncesijska pogodba št. 0141-7/2020-16 med državo in stranskim udeležencem in Dodatek št. 1 k tej pogodbi, Potrdilo Direktorata za energijo o stanju zalog in virov mineralne surovine, št. 3611-16/2021/2 z dne 19. 7. 2021, Mnenje Inšpekcije za energetiko in rudarstvo, št. 06142-144/2019-4 z dne 2. 9. 2019, Pogodbo o služnosti št. 47821-7971/2020 in aneks št. 1 k pogodbi. Ponovno je ugotoviti, da dokumentov, ki so jih izdali državni organi in sodišča, stranski udeleženec ne more opredeliti za svojo poslovno skrivnost. In kot je pravilno izpostavil že organ, so bili zadevni dokumenti podlaga za izdajo zadevne pogodbe o prenosu koncesije ter sklenitev koncesijske pogodbe in dodatka št. 1 k tej pogodbi, kar pomeni, da predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Tako nedvomno velja tudi za Potrdilo o stanju zalog in virov mineralne surovine in Mnenje Inšpekcije za energetiko in rudarstvo. Potrdilo je bilo izdano na podlagi določb 41. člena Pravilnika, ki med drugim določa, da je veljaven samo elaborat, ki ga potrdi ministrstvo in na podlagi katerega je izdano potrdilo o stanju zalog in virov mineralne surovine. Mnenje pa je podano na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZRud-1, na podlagi katerega izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti izvajanja rudarskih del ugotavlja pristojna rudarska inšpekcija. Zemljiški izpisi pa sicer izkazujejo, da ima stranski udeleženec na teh zemljiščih pravico izvajati rudarska dela, ker ima na zemljiščih lastninsko pravico oziroma služnost uporabe na podlagi Pogodbe o služnosti z Republiko Slovenijo, št. 47821-7971/2020 z dne 25. 8. 2020 in aneksa št. 1 k pogodbi, za nadaljnjih 20 let. Že sam stranski udeleženec v vlogi navaja, da zadevne dokumente prilaga kot dokazila izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka 50. člena ZRud-1 (2. stran), kar samo dodatno potrjuje ugotovitve organa in IP. Poleg tega organ pravilno ugotavlja tudi, da so mineralne surovine v lasti države, ki lahko za njihovo izkoriščanje podeli koncesijo ter da so podatki o stanju mineralnih surovin podatki o delu okolja, in da okoljske podatke predstavljajo tudi podatki o stanju okolja in njegovih delov. Ko zahtevani dokument vsebuje podatke o območju pridobivalnega prostora, na katerem se dovoljuje izkoriščanje kamnin, nedvomno vsebuje informacije, ki imajo vpliv na okolje. Tako izhaja tudi iz sodne prakse, npr. sodba Upravnega sodišča št. III U 28/2020-33 z dne 11. 11. 2020. Upoštevaje navedeno po oceni IP ni dvoma, da gre pri posameznih zahtevanih dokumentih oziroma podatkih za okoljske podatke. Poleg tega gre dejansko tudi za podatke, ki se nanašajo na izkoriščanje mineralnih snovi kot delov okolja na podlagi koncesije in s tem tudi na podatke o vplivu na okolje. IP tako ugotavlja, da posamezni zahtevani dokumenti nedvomno obsegajo podatke, ki jih je treba opredeliti kot okoljske podatke in ki pomenijo po ZDIJZ absolutno javne podatke, glede katerih ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. ZDIJZ je namreč z določbo 2. alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje okoljskih podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno. IP pa ob tem posebej izpostavlja, da je pri tolmačenju predpisov, kdaj je mogoče podatke šteti za podatke, povezane z okoljem, tudi po stališču Sodišča Evropske unije treba zavzeti široko razlago (broad wording of the provision) in da predstavljajo 'informacijo, ki je povezana z okoljem', tudi akti organov (soglasja in dovoljenja), kadar se odloča o določenem posegu v okolje.[6] V zvezi z zemljiškoknjižnimi izpiski pa IP poudarja, da je eden od pogojev, da se podaljša čas veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje, da ima koncesionar na zemljiščih, ki so predmet podaljšanja rudarske pravice in pristopnem zemljišču, predvidenim s potrjenim rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje, pravico izvajati rudarska dela ter ima soglasja morebitnih drugih imetnikov pravic na teh zemljiščih za podaljšanje rudarske pravice. Vlogi za podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje mora tako nosilec rudarske pravice tako med drugim priložiti dokazila o pravici izvajati rudarska dela na zemljiščih za predlagano obdobje podaljšanja rudarske pravice. To pomeni, da tudi ti izpiski predstavljajo dokazila o izpolnjevanju pogojev za podaljšanje rudarske pravice.
(25) Izpolnjen rudarski priglasitveni obrazec za odmero rudarske koncesnine in sredstev za sanacijo prav tako ne more predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca. Ta obrazec je namreč določen s podzakonskim aktom, Uredbo, kot priloga 3 in njen sestavni del. Namenjen je vnosu podatkov za odmero rudarske koncesnine in sredstev za sanacijo ter poročanju o stanju zalog in virov. Rudarsko koncesnino namreč izračuna in odmeri ministrstvo, pristojno za rudarstvo po uradni dolžnosti na podlagi podatkov za odmero rudarske koncesnine, ki jih mora koncesionar priglasiti ministrstvu vsako leto trajanja koncesijske pogodbe. Posredovanje podatkov v izpolnjenem obrazcu torej predstavlja obveznost stranskega udeleženca kot koncesionarja, kot to pravilno navaja v izpodbijani odločbi že organ.
(26) Ob navedenem IP opozarja tudi na sodno prakso, iz katere izhaja, da so zainteresirani subjekti tisti, ki morajo izkazati, kako bi bilo z razkritjem podatkov lahko poseženo v njihovo konkurenčno prednost v primerjavi z ostalimi subjekti. Samo pavšalne navedbe stranskega udeleženca v izjasnitvi glede priglasitve stranske udeležbe in v pritožbi tako nedvomno ne zadostujejo. Stranski udeleženec v obravnavanem primeru ni konkretiziral, kakšna škoda bi mu nastala z razkritjem teh informacij. Po oceni IP stranski udeleženec tako tudi ni zadostil merilu »občutnosti« škode.
(27) Ker je organ v celoti zavrnil dostop do Rudarskega projekta in Elaborata, kot prilog stranskega udeleženca vlogi za podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje, se IP, upoštevaje pritožbene navedbe prosilca, do teh dokumentov ne opredeljuje, saj je organ dostop do teh dokumentov zavrnil zaradi varstva poslovne skrivnosti in v tem delu v pravni položaj stranskega udeleženca ni bilo poseženo.
(28) IP torej na podlagi navedenega zaključuje, da so v obravnavanem primeru predmet zahteve podatki, ki ne predstavljajo poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, predstavljajo pa podatke, ki so absolutni javni na podlagi 1. in 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.. Na tem mestu IP dodaja še obrazložitev Vlade Republike Slovenije iz novele ZRud-1[7], kjer ta navaja, citirano: »Prav tako je potrebno izpostaviti, da je v Republiki Sloveniji mineralna surovina v lasti države, ki za njeno izkoriščanje sicer lahko podeli koncesijo. To pa ne pomeni, da bi koncesionar lahko podatek o državnem premoženju opredelil kot svojo poslovno skrivnost.«.
(29) IP ob tem še dodaja, da se morajo poslovni subjekti zasebnega prava zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018. Nesporno dejstvo namreč je, da je bila na stranskega udeleženca prenesena rudarska pravica, da je nato stranski udeleženec vložil predlog za sklenitev koncesijske pogodbe, in ker je izpolnjeval pogoje, je s koncedentom Republiko Slovenijo, sklenil Koncesijsko pogodbo za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – apnenec na pridobivalnem prostoru Griža pri Rižani. S to pogodbo je tako zavezan k izpolnjevanju določenih obveznosti, kot npr. priglašati osnove za odmero rudarske koncesnine, zagotavljati sredstva za sanacijo pridobivalnega prostora, …, pa tudi sanirati okolje in posledice izvajanja rudarskih del v pridobivalnem prostoru v skladu z Rudarskim projektom. Ob tem pa IP ponovno poudarja, da stranski udeleženec kot koncesionar ne razpolaga z mineralno surovino v svoji lasti, ampak v državni lasti, da je ta surovina del okolja in da izkoriščanje mineralnih snovi kot delov okolja pomeni tudi vpliv na okolje.
(30) Ker stranski udeleženec med drugim navaja, da prosilec za dostop do zahtevanih informacij ni izkazal pravnega interesa, IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane (razen v primeru zlorabe pravice dostopa, ki pa v obravnavanem primeru ni podana). V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na njen pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Pritožbene navedbe stranskega udeleženca o tem, da mu organ ni razkril, kateri subjekt zahteva razkritje, niti pojasnil, ali je izkazan pravni interes prosilca, so tako nepomembne. IP pa ob tem poudarja tudi, da ni pristojen presojati siceršnjih postopanj in odločitev organa. IP je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se torej ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organov v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih.
(31) V zvezi z navedbami stranskega udeleženca, da organ, ki se je skliceval na drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, ni opravil testa javnega interesa, pa IP ugotavlja, da gre za očiten lapsus pri navedbi relevantne določbe. Organ se je sicer skliceval na drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, vendar je iz nadaljnje obrazložitve v istem stavku povsem jasno, da se je dejansko skliceval na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa kot absolutno javne podatke o porabi javnih sredstev, opravljanju delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma funkcije funkcionarja in okoljske podatke. Pri teh podatkih se test interesa javnosti ne izvaja, ker ga je s svojo odločitvijo izvedel že zakonodajalec, ko je te podatke opredelil kot absolutno javne.
(32) Za obravnavani primer tudi niso relevantne navedbe stranskega udeleženca (v izjasnitvi z dne 20. 2. 2024 kot tudi ne v pritožbi) glede posameznih določb Smernic pri uveljavljanju izjeme varstva poslovne skrivnosti. Smernice so namreč oblikovane za pomoč podjetjem pri ugotavljanju na podlagi posameznega primera, ali so njihovi sporazumi o sodelovanju združljivi s pravili konkurence in zagotavljajo okvir za ocenjevanje na podlagi člena 101 (1) in (3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Zahteva za povrnitev stroškov postopka
(33) IP pojasnjuje, da prvi odstavek 114. člen ZUP določa, da krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo, če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi. Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel.
(34) V obravnavanem primeru stranski udeleženec s svojo pritožbo ni uspel, zaradi česar se njegova zahteva za povrnitev nastalih stroškov zavrne (kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).
Sklepno
IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo stranskega udeleženca zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).
Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka
[1] Citirano: »Podrejeno pa sodišče ocenjuje kot pravilno razlago drugostopnega organa v zvezi z besedilom iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP: „pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila“. Po pravni teoriji ničnostnih odločb ni mogoče konvalidirati z naknadno odpravo nepravilnosti, ki ima za posledico ničnost. Konvalidirati je mogoče le izpodbojno odločbo. Takšna odločba je dejansko tudi odločba, ki je bila izdana brez zahteve stranke v zadevi, v kateri je za začetek upravnega postopka potrebna takšna zahteva, stranka pa je pozneje izrecno ali molče v odločbo privolila (Upravnoprocesno pravo – upravni postopek in upravni spor, str. 408). V zvezi s 4. točko je torej možna konvalidacija odločbe. Razlaga, kot jo je ponudil drugostopni organ, pa je po mnenju sodišča pravilna. Namreč procesno kršitev, ki je bila storjena, ker je organ izdal sklep o ustavitvi postopka brez umika stranke, bi stranka morala uveljaviti v pritožbenem postopku, saj gre za kršitev pravil postopka (določbe 134. člena ZUP in naslednje). Nereagiranje (nesprožitev pritožbenega postopka) torej pomeni konvalidacijo v smislu 4. točke, saj je bil sklep stranki vročen. Navedeno pomeni dodatni razlog, da je prvostopni organ odločil pravilno.«.
[2] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.
[3] Tako npr. sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016.
[4] Tako tudi sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.
[5] https://bb02a706-cbdd-4713-915d-65ede36ca16a.filesusr.com/ugd/4c2766_59e8d02335af4d45a7a0dd3b578b0143.pdf
[6] Sodba Sodišča Evropske unije, ECJ, C-321/96 z dne 17. 6. 1998; sodišče je odločalo o dostopu do soglasij in dovoljenj glede gradnje zahodne obvoznice in sprejelo stališče, da tudi akti organov predstavljajo informacije, ki so povezane z okoljem, ter da je treba besedilo Direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju, ki je v pravni red RS prenesena z drugim odstavkom 1. člena ZDIJZ, tolmačiti široko, saj je Evropska unija z besedilom navedene Direktive želela zajeti vse informacije in aktivnosti, ki se nanašajo na ravnanja države vezana na okolje, torej tudi akte, kot so soglasja in dovoljenja. Glej tudi: Court of Justice of the European Union, Public Access to environmental information, dostopen na: curia.europa.eu/jcms/upload/docs/application/pdf/2018-05/fiche_thematique_-_environnement_-_en.pdf
[7] https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsnMz1w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-pHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAAXcoa4!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=C1257A70003EE6A1C12587C8003C4E8E&db=kon_zak&mandat=VIII&tip=doc