prosilec - Ministrstvo za kulturo

Številka: 090-221/2026/5

Datum:  15. 9. 2026    

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 7. 5. 2026, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-20/2026/5 z dne 7. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 7. 5. 2026, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo št. 090-20/2026/5 z dne 7. 5. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 8. 4. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ. Zahteval je posredovanje informacij oziroma dokumentov s katerimi razpolaga organ in se nanašajo na prosilčev dopis z dne 18. 9. 2025 ravno tako naslovljen na organ z naslovom »Zahteva za nadzor in ukrepanje zaradi nezakonitosti postopanja Inšpektorata RS za kulturo in medije (IRSKM) v zadevah št. 0614-83/2023, 06107-18/2023, 06107-43/2025, 06107-47/2025 – zahteva po izdaji odločb, pojasnilu in zagotovitvi učinkovitega pravnega varstva« ter na vsebinsko in procesno povezane vloge (dopis z dne 12. 8. 2025 in komunikacijo, ki se nanaša na prijavo z dne 20. 7. 2025). Zahteval je naslednje dokumente in podatke:

- evidenco prejema in osnovne sledi obravnave (vpisni podatek o prejemu dopisa z dne 18. 9. 2025, št. zadeve oz. vse št. zadev, pod katerimi je bil dopis voden, datum in uro prejema, podatek o načinu prejema, podatke o vseh notranjih premikih zadeve, podatke o vseh uradnih osebah, organizacijskih enotah, kabinetu ministrice, direktoratu, sekretariatu ali drugih delih ministrstva, ki so zadevo prejeli v obravnavo ali bili z njo seznanjeni);

- celoten spis obravnave na ministrstvu (kopije vseh dokumentov, ki so nastali ali bili pridobljeni pri obravnavi dopisa z dne 18. 9. 2025, zlasti: internih zaznamkov, uradnih zaznamkov, spremnih dopisov, odstopov, povratnih dopisov, internih elektronskih sporočil, pravnih mnenj, osnutkov odgovorov, verzij odgovorov pred podpisom, usklajevalnih pripomb, parafiranih osnutkov, morebitnih navodil IRSKM, zahtev po pojasnilu IRSKM, odgovorov IRSKM ministrstvu, zapisnikov sestankov, beležk telefonskih pogovorov, koledarskih vabil oziroma zapisov sestankov, če se nanašajo na to zadevo, vseh prilog, ki so spremljale navede dokumente);

- dokumente o odstopu, prepošiljanju ali dodelitvi zadeve (iz katerih izhaja, ali je ministrstvo navedeno vlogo pbravnavalo samo, ali jo je odstopilo IRSKM ali drugi enoti, komu je bila dodeljena, po kakšni pravni ali interni podlagi je bila dodeljena, ali je ministrstvo štelo navedeno vlogo kot pobudo za nadzor, pritožbo, informativni dopis, prijavo, prošnjo za pojasnilo ali drugo vrsto vloge);

- vsa pravna stališča in notranje presoje (dokumente glede razmerja med ZIN in Uredbo o upravnem poslovanju, vprašanja, ali mora IRSKM ob nevpeljavi oziroma neuvedbi postopka izdati formalen akt, vprašanja, ali je obvestilo IRSKM zadosten akt, vprašanja pravnega varstva vlagatelja prijave, vprašanja pristojnosti ministrsva za nadzor nad IRSKM kot organom v sestavi, vprašanja, ali je ministrstvo štelo, da so v navedeni zadevi potrebni kakršnikoli nadzorstveni, usmerjevalni, organizacijski ali korektivni ukrepi);

- dokumente o vsebinski presoji prosilčevih konkretnih očitkov (dokumenti, iz katerih izhaja, kako je ministrstvo obravnavalo očitke glede: prakse IRSKM, da pošilja zgolj obvestila o neuvedbi postopka, združevanja več prijav v en odgovor, sklicevanja na 17. člen UUP, vprašanja pravnega pouka, vprašanja dostopa do   

- dokumente o komunikaciji med ministrstvom in IRSKM, ki se nanaša na dopis z dne 18. 9. 2025 in z dne 12. 8. 2025, na prijavo z dne 20. 7. 2025, na zadeve z zgoraj navedenimi opravilnimi številkami, na vprašanja nadzora nad medijskim delovanjem STA in RTV, na vprašanja pravice do popravka in odgovora, na vprašanje izdaje formalnih aktov ob nevpeljavi oziroma neuvedbi inšpekcijskega postopka;

- dokumente o navodilih, usmeritvah ali politiki ministrstva do IRSKM (splošne ali posamične dokumente, veljavne v času obravnave predmetne zadeve, ki se nanaša na: usmerjanje ali nadzor organa v sestavi, obravnavo prijav zoper medije, obravnavo prijav v zvezi z Zmed, ravnanje IRSKM v primerih, ko se postopek ne uvede, uporabo 17. člena UUP pri komuniciranju s prijavitelji, obliko in vsebino obvestil o neuvedbi postopka, združevanje več prijav v eno zadevo ali en odgovor);

- dokumente o ministričini, kabinetni ali direktoratni seznanitvi iz katerih izhaja; ali je bila ministrica osebno seznanjena z dopisom, ali je bil z njim seznanjen kabinet ministrice, ali je bil z njim seznanjem Direktorat za medije, ali so bila izdana kakršnakoli navodila, ali je bila zadeva obravnavana na sestanku, kolegiju ali kakšni interni koordinaciji;

- dokumente o končnem odgovoru ali neodgovoru (kopija vsakega odgovora, ki je bil v zvezi z vlogo pripravljen ali poslan, podatke o tem, ali je bil kak odgovor pripravljen pa ni bil odposlan, podatke o razlogih, če ministrstvo na vlogo ni odgovorilo ali je odgovorilo le delno, vse dokumente, iz katerih izhaja odločitev, da se na del navedb ne odgovori);

- popis dokumentov, ki obstajajo, a jih organ morebiti ne želi razkriti (če organ meni, da katerega izmed zahtevanih dokumentov ne sme posredovati, zahteva natančen popis vsakega posameznega dokumenta, datum dokumenta, avtorja oziroma organ izvora, kratek opis vsebine, izrecno navedbo pravne podlage za zavrnitev, obrazložitev škode oziroma varovanega interesa, prespjo, ali je mogoč delni dostop).

Kot način seznanitve je določil posredovanje v elektronski obliki na e-naslov.

(2) O zahtevi je organ odločil z odločbo št. 090-20/2026/5 z dne 7. 5. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi delno ugodil. V obrazložitvi je pojasnil, da je prosilcu posredoval podatke iz informacijskega sistema Krpan, ki ustrezajo podatkom iz 1. točke I. poglavja zahteve, na način, da je prekopiral podatke iz informacijskega sistema ter jih prilepil v wordovo datoteko. Dalje je pojasnil, da je bila vloga z dne 18. 9. 2025 uvrščena v obravnavo direktoratu za medije, in sicer pod zadevo 6151-1/2025-splošno ter dostavljena v vednost ministrici, vodji kabineta ministrice, tajnici ministrice, javnemu uslužbencu na direktoratu za medije ter vodji direktorata za medije in pooblaščeni uradni osebi za posredovanje IJZ. Navedena pooblaščena uradna oseba ministrstva je po e-pošti z zahtevkom prosilca seznanila uslužbenca na direktoratu za medije  ter vodjo direktorata za medije, v vednost pa poslala še medijskemu inšpektorju na IRSKM, ki je obravnaval, kot je razvidno iz vloge prosilca priloženih vlog ISKM, prosilčeve prijave domnevnih kršitev določil Zakona o medijih (Zmed) glede STA. Javni uslužbenec direktorata za medije je v odgovoru z dne 9. 4. 2026 pojasnil, da je nazadnje prosilcu podal odgovore v dopisu ministrstva z dne 11. 9. 2025, št. 6151-1/2025/149, ki ga je pripravil ter nato po pooblastilu ministrice podpisal državni sekretar. Uslužbenec na direktoratu za medije je v zvezi z vlogo prosilca za dostop do informacij javnega značaja pojasnil, da že pri odgovoru prosilcu z dne 11. 9. 2025 niso nastali nobeni osnutki, posvetovanja v okviru direktorata za medije pa so potekala v obliki razgovora. Prav tako je pojasnil, da niso nastali nobeni zapisi ali npr. pisna navodila za pripravo odgovora, saj je bil odgovor pripravljen v skladu s strokovnimi stališči. Prav tako je pooblaščena oseba za dostop do informacij javnega značaja pojasnila, da v predmetni zadevi niso nastali nobeni drugi dokumenti, kot tisti, ki jih je že k svoji vlogi priložil prosilec.   

(3) Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 7. 5. 2026 vložil pritožbo neposredno pri IP, ki jo je IP skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP odstopil organu v predhodni preizkus. Organ po opravljenem preizkusu, pritožbi ni ugodil in izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo na podlagi 245. člena ZUP odstopil v odločanje IP. Prosilec v pritožbi zatrjuje, da dejansko stanje glede obstoja zahtevanih dokumentov ni bilo ustrezno ugotovljeno, saj naj organ ne bi opravil zadostnega dejanskega preverjanja njihovega obstoja. Ob tem se sklicuje tudi na izrazit javni interes za transparentnost delovanja ministrstva pri nadzoru nad organom v sestavi na področju medijev, svobode izražanja in pravice do učinkovitega pravnega sredstva.

Pritožba ni utemeljena.

(4) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(5) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

(6) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(7) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

(8) V okviru pritožbenega postopka je IP organ pozval k dodatnim pojasnilom glede morebitnega obstoja dokumentacije, ki ustreza prosilčevi zahtevi ter pojasnil na kakšen način je bilo izvedeno iskanje tovrstne dokumentacije.

(9) V odgovoru z dne 14. 8. 2026 je organ pojasnil, da so bile IP posredovane vse listine spisa, iskane po vseh komunikacijskih kanalih ter da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.

(10) IP po vpogledu v spis in preučitvi navedb organa ter prosilca ugotavlja, da je organ v postopku preveril obstoj dokumentov, ki jih prosilec zahteva. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila prosilčeva vloga posredovana v obravnavo pristojnemu direktoratu za medije ter da je bila z njeno vsebino seznanjena ministrica, vodja kabineta ministrice, tajnica ministrice, javni uslužbenec na direktoratu za medije ter vodja direktorata za medije ter pooblaščena uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja. Iz pridobljenih pojasnil izhaja, da pri pripravi odgovora prosilcu niso nastali osnutki ali drugi pisni dokumenti, prav tako niso bila izdelana pisna navodila za pripravo odgovora. Pojasnjeno je bilo, da so morebitna posvetovanja potekala ustno oziroma v obliki razgovorov in da o njih niso nastali zapisi. Nadalje je bilo pojasnjeno, da je bil odgovor pripravljen na podlagi strokovnih stališč ter da v predmetni zadevi niso nastali drugi dokumenti od tistih, ki jih je prosilec že sam priložil svoji vlogi.

(11) IP ugotavlja, da je organ s tem navedel konkretne okoliščine, na podlagi katerih je preverjal obstoj zahtevanih dokumentov, in pojasnil, pri katerih osebah je preverjal, ali so bili v zvezi z obravnavo prosilčeve vloge ustvarjeni kakšni dokumenti. Iz pojasnil organa ne izhaja, da bi bili zahtevani dokumenti sicer ustvarjeni, vendar prosilcu ne bi bili posredovani, temveč nasprotno, da dokumenti, ki jih prosilec zahteva v tem delu, pri organu niso nastali.

(12) IP zato ne sledi pritožbenim navedbam, da organ obstoja dokumentov ni preveril. Dejstvo, da organ pri preverjanju ni uporabil posebnega formaliziranega postopka oziroma o samem iskanju ni izdelal posebnega zapisnika, še ne pomeni, da dejansko stanje ni bilo ustrezno ugotovljeno. ZDIJZ namreč od organa ne zahteva, da bi moral v vsakem primeru izdelati posebno dokumentacijo o izvedenem iskanju informacij, temveč je bistveno, da organ v postopku preveri, ali z zahtevanimi informacijami oziroma dokumenti razpolaga, ter da svojo ugotovitev ustrezno obrazloži. IP ob tem poudarja, da je predmet postopka po ZDIJZ dostop do informacij, s katerimi organ že razpolaga v materializirani obliki. Pravica dostopa zato ne pomeni pravice zahtevati, da organ za potrebe prosilca naknadno pripravi dokument, izdela pravno mnenje, opravi presojo njegovih navedb, rekonstruira ustna posvetovanja ali drugače ustvari novo informacijo, ki v času vložitve zahteve pri organu ni obstajala v materializirani obliki.

(13) V konkretnem primeru prosilec zahteva tudi pravna stališča oziroma presojo svojih očitkov. Iz ugotovitev organa pa ne izhaja, da bi bila takšna presoja oziroma pravna stališča v predmetni zadevi izražena v samostojnem dokumentu ali drugem materializiranem zapisu. Tudi morebitno ustno posvetovanje oziroma strokovni razgovor brez nastalega zapisa ne predstavlja dokumenta, do katerega bi bilo mogoče uveljavljati pravico dostopa po ZDIJZ. IP zato glede na ugotovljeno dejansko stanje zaključuje, da organ v času odločanja ni razpolagal z dokumenti, ki jih prosilec zahteva v tem delu zahteve. Ker organ prosilcu ne more posredovati dokumentov, s katerimi ne razpolaga, IP ugotavlja, da je bila zahteva v tem delu pravilno zavrnjena.

(14) Pri tem IP ne more slediti niti navedbam prosilca o javnem interesu za transparentnost delovanja ministrstva pri nadzoru nad organom v sestavi na področju medijev, svobode izražanja in pravice do učinovitega pravnega sredstva. Presoja javnega interesa je lahko relevantna pri odločanju o dostopu do informacije, ki obstaja, ne more pa biti podlaga za naložitev organu, naj ustvari novo informacijo oziroma dokument, ki v času odločanja ni obstajal.

(15) IP glede na navedeno ugotavlja, da je organ v postopku v zadostni meri preveril dejansko stanje glede obstoja zahtevanih dokumentov in svojo ugotovitev tudi obrazložil. Pritožbene navedbe, da organ ni izvedel ustreznega preverjanja oziroma da bi moral obstoj dokumentov ugotavljati drugače, zato niso utemeljene.

(16) Na podlagi navedenega je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.  

(17) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(18) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Polona Marinko, univ. dipl. prav.                                       

svetovalka IP                                                     

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica pooblaščenke