Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Ministrstvo za kulturo

+ -
Datum: 09.07.2021
Številka: 090-203/2021
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo po posredovanju ocenjevalnih listov razpisne komisije v postopku imenovanja direktorja javnega zavoda, pri čemer mu je ta posredoval zahtevani dokument za izbranega kandidata, za neizbrane kandidate pa njegovo zahtevo zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ napačno uporabil institut delnega dostopa ter odločil, da mora organ prosilki posredovati tabelo s številčnimi ocenami kandidatov, glede imena in priimka kandidatov ter opisa njihovih lastnosti pa potrdil odločitev organa. 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-203/2021/2

Datum: 9. 7. 2021

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. odstavka in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. v nadaljevanju prosilka), z dne 27. 5. 2021, zoper odločbo Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-16/2021/5 z dne 12. 5. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 27. 5. 2021 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za kulturo, št. 090-16/2021/5 z dne 12. 5. 2021, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronskem zapisu prosilki posredovati ocenjevalne liste za 6 neizbranih kandidatov, nastalih v postopku imenovanja direktorja javnega zavoda Moderna galerija, na način, da ji posreduje tabelo o oceni kandidata.

 

  1. V preostalem delu (glede imena in priimka neizbranega kandidata ter opisnega dela) se pritožba prosilke zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilka je dne 15. 4. 2021 na podlagi določb ZDIJZ na organ naslovila zahtevo za posredovanje ocen ocenjevalcev (ocenjevalni listi) razpisne komisije, izdelanih v postopku imenovanja direktorja javnega zavoda Moderna Galerija. Zaprošene dokumente je želela prejeti v obliki fotokopij ali v elektronskem zapisu.

 

O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo, št. 090-16/2021/5 z dne 12. 5. 2021, s katero ji je posredoval ocenjevalni list izbranega kandidata, zavrnil pa, zaradi varstva osebnih podatkov, dostop do ocenjevalnih listov neizbranih kandidatov.

 

Prosilka je dne 27. 5. 2021 vložila v pritožbo, v kateri navaja, da je v konkretnem primeru javni interes glede razkritja zahtevanega dokumenta močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanega dokumenta. V pritožbi povzema zakonsko ureditev tega instituta ter navaja splošna dejstva o samem testu interesa javnosti. Izpostavi, da je razkritje slednjega pomembno v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd.

 

Dne 14. 6. 2021 je IP prejel dopis organa, št. 090-16/2021/8 z dne 9. 6. 2021, v katerem organ ugotavlja, da je pritožba prosilke dovoljena, pravočasna ter vložena po upravičeni osebi in jo skladno s 245. členom ZUP odstopa v pristojno reševanje IP.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ ravnal pravilno, ko je zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil dostop do ocenjevalnih listov neizbranih kandidatov, nastalih v postopku imenovanja direktorja javnega zavoda.

 

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov, ki predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1). V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

 

IP je tako preveril, ali je za obdelavo osebnih podatkov, ki jih vsebujejo ocenjevalni listi neizbranih kandidatov in dostop do katerih je organ z izpodbijano odločbo zavrnil, podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

 

IP je vpogledal v ocenjevalne liste neizbranih kandidatov ter ugotovil, da bi slednje lahko razdelili na dva dela.

 

Prvi del je tipsko oblikovan in sestoji iz imena in priimka kandidata ter tabele, ki vsebuje izključno numerične, torej številčne podatke, o oceni vsakega prijavljenega kandidata po vnaprej postavljenih merilih/vprašanjih, pri čemer iz tabele niso razvidni drugi opisni podatki o kandidatih (npr. opisi njihovih znanj, izkušenj, sposobnosti, osebnih lastnosti, drugih okoliščin, itd.), na podlagi katerih bi bili ti določljivi tudi brez imena in priimka. Posledično je IP zaključil, da je ob upoštevanju pravila delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, prosilko mogoče seznaniti z zahtevanimi dokumenti na način, da se prekrijejo imena in priimki neizbranih kandidatov, saj za njihovo razkritje ni podane pravne podlage. Slednje namreč zadostuje za zagotavljanje nedoločljivosti neizbranih posameznikov v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov, saj ostali podatki v tabelah, brez povezanih imen in priimkov, ki so torej varovani osebni podatki, ne omogočajo določljivosti posameznikov.

 

Drugi del ocenjevalnih listov sestoji iz imena in priimka neizbranega kandidata ter opisa posameznega kandidata. Dostop do navedenih informacij se zavrne, saj je podana izjema varstva osebnih podatkov, pri čemer delni dostop ni možen, ker zahtevani deli dokumenta (poleg imen in priimkov) izkazujejo tudi druge osebne lastnosti kandidatov (način izražanja, praktično inteligentnost, način sklepanja, oblikovanja odgovorov, opisi znanj in izkušenj...) in tako opredeljujejo osebnostno strukturo vsakega posameznega kandidata na podlagi katerih so le-ti določljivi.

 

Ker je IP ugotovil, da lahko pritožbi prosilke delno ugodi in organu naloži anonimizacijo zahtevanih dokumentov, pri čemer v varstvo osebnih podatkov neizbranih kandidatov ne bo poseženo, se v vprašanje prevladujočega interesa javnosti, kot ga opredeljuje drugi odstavek 6. člena ZDIJZ in na katerega se sklicuje prosilka, ni spuščal. Njegova uporaba bi prišla v poštev šele pod pogojem, če bi IP ugotovil, da delni dostop ni mogoč, da pa je treba pretehtati, ali je javni interes glede razkritja zahtevanih podatkov močnejši od pravice neizbranih kandidatov na varstvu njihovih osebnih podatkov.

 

Glede na vse navedeno je IP ugotovil, da je pritožba prosilke zoper odločitev organa v zvezi z ocenjevalnimi listi neizbranih kandidatov, delno utemeljena, zato je v tem delu odločbo organa odpravil in odločil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke