Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Ministrstvo za infrastrukturo

+ -
Datum: 11.03.2021
Številka: 090-17/2021
Kategorije:

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do pobude za sklenitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki jo je Vlada RS naslovila na odbor Državnega zbora za zunanjo politiko, zaradi stopnje tajnosti INTERNO. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je izpolnjen formalni kriterij tajnih podatkov, ne pa tudi materialni. Organ nameč ni z ničimer dokazal, da bi se zahtevana informacija nanašala na zunanje zadeve v skladu s 5. č. ZTP, saj zgolj splošno zatrjevanje, da se vsebina dokumenta nanaša na gospodarske in finančne zadeve, pomembne za zunanje zadeve, ni dovolj tehten razlog za tajnost dokumenta, poleg tega pa organ kot posledico razkritja zahtevane informacije zlasti vidi v »problematizaciji« potencialnih vprašanj s strani javnosti, kar pa ne izkazuje, da bi zaradi t.im. »javne razprave« lahko nastale škodljive posledice na področju zunanjih zadev. Organ torej svoje dokazne ocene ni izpolnil, zato zatrjevana izjema ni podana. IP je nadalje ugotovil, da je za dostop do zahtevane pobude za sklenitev sporazuma podan tudi velik interes javnosti, kar  je argumentirano izpostavil  tudi prosilec v pritožbi. Ker projekt izgradnje drugega tira predstavlja enega večjih infrastrukturnih projektov v državi, ki pomeni porabo javnih sredstev in ki je bil in še vedno je predmet razprave tako v laični kot tudi strokovni javnosti, o tem se je veliko pisalo tudi v medijih, so utemeljene pritožbene navedbe, da je podan javni interes za dostop do zahtevane informacije, zato je vključenost javnosti v proces sprejemanja omenjenega sporazuma ne samo demokratična, ampak tudi nujna. IP je odločil, da mora organ umakniti stopnjo tajnosti in prosilcu posredovati zahtevan dokument.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-17/2021/2

Datum: 11. 3. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-14/2020/3 z dne 7. 12. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 30. 12. 2020 se ugodi in se odločba Ministrstva za infrastrukturo RS št. 090-14/2020/3 z dne 7. 12. 2020 odpravi ter se odloči: Organ je v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe dolžan iz dokumenta »Pobuda za sklenitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper«, ki jo je Vlada RS naslovila na odbor Državnega zbora za zunanjo politiko (in je priloga 1 dokumentu št. 375-2/2016/513-00261728 z dne 10. 11. 2020), umakniti stopnjo tajnosti INTERNO in ga v elektronski obliki posredovati prosilcu.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 15. 11. 2020 po elektronski poti na organ naslovil zahtevo za posredovanje pobude za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o delovanju pri gradnji in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki jo je vlada naslovila na odbor Državnega zbora za zunanjo politiko.

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-14/2020/3 z dne 7. 12. 2020, s katero je zahtevo za posredovanje pobude za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki jo je Vlada RS naslovila na odbor Državnega zbora za zunanjo politiko, zavrnil.

 

V obrazložitvi odločbe je organ povzel določbe ZDIJZ in navedel, da na podlagi prve točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, lahko organ zavrne posredovanje podatka, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Organ je ugotovil, da je zahtevani dokument v skladu z 11. členom ter v povezavi s 13. členom Zakona o tajnih podatkih (ZTP), označen s stopnjo tajnosti INTERNO. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Organ ugotavlja, da Pobuda za sklenitev mednarodnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji drugega tira železniške povezave Divača-Koper, predstavlja dokument št. 375-2/2016/513 z dne 10. 11. 2020, ki mu je predstojnik organa minister , pravilno določil oz. označil stopnjo tajnosti INTERNO, v skladu z ZTP. Pri organu se hrani tudi pisna ocena možnih škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, s katero je predstojnik organa ocenil, da bi razkritje zahtevanega dokumenta, nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Organ je pojasnil, da je vsebina sporazuma še v fazi pogajanj med državama, zato bi razkritje vsebine dokumenta v tej fazi lahko škodilo interesom organa in Republike Slovenije, saj bi javna obravnava in problematiziranje potencialnih vprašanj lahko pomembno oviralo pogovore in odločitve v procesu in celo ogrozilo samo sklenitev sporazuma, kar pomeni, da bi sredstva, v višini 200 mio EUR za izvedbo projekta, morala zagotoviti Republika Slovenija iz proračunskih sredstev. Dokument vsebuje tajne podatke, ki se nanašajo na gospodarske in finančne zadeve, pomembne za zunanje zadeve in bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi očitno lahko nastale škodljive posledice organu in Republiki Sloveniji. Organ zaključuje, da bo po usklajenosti medsebojnih vprašanj vsebina pogovorov v obliki mednarodnega sporazuma, če bo do tega prišlo, predložena v obravnavo Vladi RS in Državnemu zboru, v navedeni fazi pa bo vsebina povsem javna.

 

Prosilec je dne 30. 12. 2020 zoper odločbo organa vložil pritožbo, in sicer je navedel, da organ v izpodbijani odločbi ni konkretiziral, kako bi razkritje dokumenta škodovalo interesom Republike Slovenije. Namesto tega, je po oceni prosilca, zgolj pavšalno navedel, da »je vsebina sporazuma še v fazi pogajanj med državama, zato bi razkritje vsebine dokumenta v tej fazi lahko škodilo interesom organa in Republike Slovenije, saj bi javna obravnava in problematiziranje potencialnih vprašanj lahko pomembno oviralo pogovore in odločitve v procesu in celo ogrozilo samo sklenitev sporazuma«. Prosilec meni, da tako pavšalno navajanje vsekakor ne more biti razlog za nerazkritje dokumenta, saj bi v nasprotnem primeru lahko katerikoli organ s podobno argumentacijo zavrnil dostop do katerekoli informacije javnega značaja. Poleg tega navedba organa, da bi »javna obravnava in problematiziranje potencialnih vprašanj« lahko ovirala sprejem sporazuma, kaže na popolno nerazumevanje vloge javnosti v snovanju politike. Organ namreč javno obravnavo in javno problematiziranje, s tem pa javnost samo, očitno dojema kot oviro, ki jo mora premagati za dosego lastnega cilja, ne pa kot ključen del demokratične ureditve. Po oceni prosilca, ni nič bolj konkretna navedba organa, da »dokument vsebuje tajne podatke, ki se nanašajo na gospodarske in finančne zadeve, pomembne za zunanje zadeve in bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi očitno lahko nastale škodljive posledice organu in Republiki Sloveniji«. Ob tem izpostavlja, da samo dejstvo, da se vsebina dokumenta nanaša na gospodarske in finančne zadeve, pomembne za zunanje zadeve, ni dovoljšen razlog za tajnost dokumenta. Če bi bilo za označbo dokumenta s stopnjo tajnosti dovolj, da se nanaša na gospodarske in finančne zadeve (ali druge zadeve, ki jih v 5. členu določa ZTP), ki so pomembne za zunanje zadeve (ali druge zadeve, ki jih v 5. členu določa ZTP), bi bili tajni skoraj vsi dokumenti zunanjega ministrstva in skoraj vsi dokumenti, ki se nanašajo na EU, vendar niso. Prav tako bi bile v tem primeru tajne vse pobude za sklenitev meddržavnih sporazumov, vendar je iz spletnega mesta državnega zbora razvidno, da večinoma niso. Zaradi splošne narave navedb organa prosilec zgolj ugiba, da je organ morda mislil, da je zahtevani dokument tajen, ker morda vključuje slovenska pogajalska izhodišča, katerih razkritje bi lahko ogrozilo interes Slovenije. Zgolj iz previdnosti je prosilec navedel nekaj razlogov, zakaj tudi ti argumenti ne vzdržijo presoje. Organ je namreč v odločbi zapisal, da »je vsebina sporazuma še v fazi pogajanj med državama«. Iz tega sledi, da so se pogajanja že začela, iz česar lahko sklepa, da je Madžarska že seznanjena s pogajalskimi izhodišči slovenske delegacije. Poleg tega so na spletnem mestu Državnega zbora javnosti prosto dostopne druge podobne pobude za sklenitev meddržavnih sporazumov, vključno s tistimi, ki vsebujejo pogajalska izhodišča. Samo to, da dokument morda vsebuje pogajalska izhodišča, tako ne more zadostovati za označbo s stopnjo tajnosti INTERNO. Čeprav organ ni pojasnil, kako bi razkritje zahtevanega dokumenta ogrozilo sklenitev sporazuma, je kljub temu zatrdil, da bi v tem primeru »sredstva v višini 200 mio EUR za izvedbo projekta morala zagotoviti Republika Slovenija iz proračunskih sredstev«. Iz tega je mogoče razumeti, da bi po oceni organa z razkritjem dokumenta nastala javnofinančna škoda. Vendar je iz dostopnih podatkov mogoče sklepati, da bi bilo prav financiranje projekta s proračunskimi sredstvi za Slovenijo ugodnejša izbira. Pobuda za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji drugega tira železniške povezave Koper - Divača iz leta 2017 (o dostopu do katerega je IP že odločal) namreč kaže, da bi Madžarska na svojem vložku lahko ustvarila donos v višini do 2,8 odstotka letno. Vlada do zdaj javnosti ni predstavila informacij, ki bi kazale, da bi imela Madžarska po morebitnem novem sporazumu nižji donos. 2,8-odstotni donos, ki bi ga iz projekta črpala Madžarska, pa je občutno višji od cene zadolževanja Republike Slovenije. Ta je denimo oktobra izdala 30-letne obveznice z obrestno mero le 0,49 odstotka. Ti podatki torej kažejo, da bi bilo financiranje projekta z vložkom Madžarske za Slovenijo dražje od financiranja z lastnim zadolževanjem. Prav zaradi dvoma v javnofinančno smotrnost sklenitve sporazuma o izgradnji drugega tira z Madžarsko je celovita vključenost javnosti v proces njegovega sprejemanja ne samo demokratična, ampak tudi nujna. Prvi pogoj za vključitev javnosti pa je, da ima ta dostop do relevantnih informacij. Trditev organa, da bi razkritje zahtevanega dokumenta škodilo javnofinančnim interesom Republike Slovenije, ki je sicer neutemeljena, pa razkriva tudi interno neskladje zatrjevanj organa. Če bi razkritje dokumenta res lahko škodovalo interesom Republike Slovenije, kot trdi organ, bi dokument namreč moral označiti s stopnjo tajnosti ZAUPNO. Namesto tega pa je dokument označen s stopnjo tajnosti INTERNO, s katero se varuje informacije, katerih razkritje bi škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Ni torej izključeno, da je označba predmetnega dokumenta s stopnjo tajnosti INTERNO namenjena predvsem varovanju političnih interesov organa in njegovega vodstva in ne interesov Republike Slovenije. To bi bilo sicer v nasprotju z določbami zakona o tajnih podatkih. V nasprotju pavšalnimi trditvami organa, pa je po oceni prosilca interes javnosti po razkritju zahtevanega dokumenta konkreten. Kot že opisano, obstaja utemeljen dvom v javnofinančno smotrnost sklenitve sporazuma z Madžarsko (vir: https://www.dnevnik.si/1042847195 ). Poleg tega se v javnosti pojavljajo ugibanja o deležu v projektnem podjetju 2TDK, ki bi ga v zameno za vložek dobila Madžarska, in o morebitnih vezanih poslih, denimo, da bo Madžarska pridobila skladiščne površine na območju, ki je v državnem prostorskem načrtu namenjeno razvoju koprskega pristanišča (vir: https://www.delo.si/mnenja/komentarji/zakaj-madzarom-pol-2tdk/ ). Prav tako bi ponovno odpiranje finančne konstrukcije projekta najverjetneje privedlo v povečanje zamud pri gradnji, medtem ko je Projektni svet za civilni nadzor nad izvajanjem projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača - Koper že maja opozoril, da časovnih rezerv ni več (vir: https://www.gov.si/novice/2020-05-29-projektni-svet-za-civilni-nadzor-opozarja-da-pri-gradnji-drugega-tira-ni-vec-casovnih-rezerv/). Sklenitev sporazuma z Madžarsko tako odpira številna vprašanja: od morebitne podražitve projekta in povečanja časovnih zamud do ugodnosti, ki bi jih z vezanimi posli pridobila Madžarska, oziroma tamkajšnja podjetja. Javnost upravičeno pričakuje in zahteva aktivno udeležbo v javni razpravi o oblikovanju sporazuma, da ne bo zgolj postavljena pred dejstvo, ko bo sporazum sprejet. Organ pa temu pričakovanju nasprotuje s splošnimi navedbami, da bi javno problematiziranje potencialnih vprašanj oviralo pogovore in »škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa«.

 

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-14/2020/5 z dne 20. 1. 2021 s prilogami.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevana informacija sodi v delovno področje organa, sporno pa je vprašanje, ali je podana izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ.

 

IP poudarja, da je takšna izjema odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki v pravnem redu Republike Slovenije ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (v nadaljevanju ZTP). Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

 

Kot je v izpodbijani odločbi navedel že organ, je zahtevan dokument »Pobuda za sklenitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper«, ki jo je Vlada RS naslovila na odbor Državnega zbora za zunanjo politiko in je priloga dokumentu št. 375-2/2016/513-00261728 z dne 10. 11. 2020, označen z oznako INTERNO. Ocena možnih škodljivih posledic za ta dokument je vodena pri organu pod št. 375-2/2016/513 z dne 10. 11. 2020 in jo je podpisal minister organa, kar pomeni, da je izpolnjen formalni kriterij tajnega podatka.

 

IP pa se je v nadaljevanju opredelil tudi do materialnega kriterija, pri katerem je ključna sama vsebina dokumenta. Kot tajen podatek se, v skladu s 5. členom ZTP, namreč lahko določi le dokument, katerega vsebina se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS oziroma na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje. Šele obstoj takšne vsebine dokumenta predstavlja podlago, iz katere se lahko izvede zaključek, da bi razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa in se ga lahko označi s stopnjo tajnosti »INTERNO« po ZTP.

 

IP je vpogledal v vsebino zahtevanega dokumenta in ugotavlja, da kot je navedeno že v oceni škodljivih posledic, se vsebina nanaša na pobudo za sklenitev mednarodnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Gre za vsebino, ki se nedvomno ne nanaša na tista interesna področja države, ki jih je ZTP v 5. členu opredelil kot posebej občutljiva oziroma takega pomena, da jih je ob izpolnjevanju nadaljnjih pogojev, mogoče varovati s stopnjo tajnosti. Organ bi moral v oceni škodljivih posledic jasno navesti, katerim konkretnim interesom države Republike Slovenije (javni varnosti, obrambi, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostni dejavnosti državnih organov), bi škodovalo razkritje informacij glede omenjenega sporazuma. Organ tega ni izkazal, saj v oceni škodljivih posledic ni pojasnil, katerim zakonsko določenim interesom države bi škodovalo razkritje informacij, kar je predpogoj, na podlagi katerega se lahko izvede ocena škoda, ki bi z razkritjem nastala delovanju ali izvajanju nalog organa. Organ je namreč škodo, ki bi nastala z razkritjem informacij, na splošno opredelil kot oviro pri pogovorih in odločitvi v procesu, če bi se navedeno vprašanje javno obravnavalo, brez da bi navedel konkretne argumente, kako bi omenjena škoda povzročila škodljive posledice za delovanje ali izvajanje nalog organa. Kot pravilno opozarja prosilec v pritožbi, se želi organ z oznako tajnosti očitno izogniti javni razpravi glede navedenega vprašanja, čemur pa institut tajnih podatkov ni namenjen oziroma je slednje v nasprotju z ZTP. Razlog »izognitev problematizaciji vprašanj v javnosti«, namreč nikakor ni utemeljena podlaga za določitev stopnje tajnosti po 5. čl. ZTP.

 

Organ je sicer želel oceno možnih škodljivih posledic «dopolniti« v obrazložitvi izpodbijane odločbe s tem, ko je zatrjeval, da bi ogrozitev sklenitve sporazuma pomenila finančno škodo v višini 200 milijonov EUR kot utemeljitev, da gre za podatke, ki se nanašajo na gospodarske in finančne zadeve pomembne za zunanje zadeve, vendar pa takšni splošni utemeljitvi ni mogoče slediti. Če bi sprejeli stališče, da gre v konkretnem primeru za področje »zunanjih zadev« po ZTP zgolj zato, ker je govor o sporazumu z drugo državo, bi to pomenilo, da bi po tej logiki morali biti kot tajni označeni vsi dokumenti, ki so kakorkoli povezani z drugo državo ali npr. z EU, kar pa v praksi zagotovo ne drži. Še zlasti pa to ne velja v konkretnem primeru, ko je organ pri izkazu škodnih posledic le te vezal na »problem javne razprave v Sloveniji« in ni pojasnil, kakšna konkretna škoda bi nastala na področju zunanjih zadev[1], ki je sicer lahko predmet varstva po ZTP oz. ni navedel, v čem naj bi ob razkritju nastale eventualne škodljive posledice (ki jih tudi sicer ni opredelil) na področju zunanje zadeve države, ob dejstvu, da je dokazno breme na strani organa. Glede na navedeno tako splošna in široka opredelitev dokumentov za tajne po ZTP, kot jo zasleduje organ in zatrjuje v izpodbijani odločbi, ne izpolnjuje pogojev, ki jih zahteva materialni kriterij tajnega podatka po ZTP. Takšna je tudi sodna praksa[2].

 

Upoštevajoč navedeno IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni podana izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker iz 3. odstavka 17. člena ZTP izhaja, da se mora podatek oziroma dokument obravnavati kot tajen, tudi če je označen le s stopnjo tajnosti (torej, če je izpolnjen le formalni pogoj), mora organ iz dokumenta »Pobuda za sklenitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper«, ki jo je Vlada RS naslovila na odbor Državnega zbora za zunanjo politiko in je priloga 1 dokumentu št. 375-2/2016/513-00261728 z dne 10. 11. 2020, umakniti stopnjo tajnosti INTERNO.

 

Ne glede na to, da je IP ugotovil, da zatrjevana izjema ni izkazana in da torej ni podlage za obvezno izvedbo testa interesa javnosti v smislu drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa IP ocenjuje, da je za dostop do zahtevane pobude za sklenitev sporazuma podan tudi velik interes javnosti, kar argumentirano izpostavlja tudi prosilec v pritožbi.

 

Pri uporabi metode tehtanja javnega interesa je IP tehtal, ali je organ zadostil svojemu dokaznemu bremenu oziroma, v kolikšni meri je uspel dokazati škodljive posledice na področju zunanjih zadev kot predmet varstva po ZTP, kar je predpogoj za obstoj materialnega kriterija tajnih podatkov, z ustavno pravico prosilca na drugi strani, ki z dostopom do vsebine pobude za sklenitev sporazuma kot informacije javnega značaja, lahko kot medij/novinar pomembno prispeva h kakovostni javni razpravi pri vprašanju o smotrnosti sklenitve sporazuma z Madžarsko?

 

IP je že pri presoji obstoja izjeme iz 1. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ ugotovil, da organ ni z ničimer dokazal, da bi se zahtevana informacija nanašala na zunanje zadeve v skladu s 5. č. ZTP, saj zgolj splošno zatrjevanje, da se vsebina dokumenta nanaša na gospodarske in finančne zadeve, pomembne za zunanje zadeve, ni dovolj tehten razlog za tajnost dokumenta, poleg tega pa organ kot posledico razkritja zahtevane informacije zlasti vidi v »problematizaciji« potencialnih vprašanj s strani javnosti, kar pa ne izkazuje, da bi zaradi t.im. »javne razprave« lahko nastale škodljive posledice na področju zunanjih zadev. Organ torej svoje dokazne ocene ni izpolnil.

 

Po drugi strani pa je treba upoštevati, da gre za zadevo širšega družbenega pomena, ki se je začela pred več kot 20 leti, pravni okvir pa je dobila s sprejetjem Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (ZIUGDT) v letu 2018, v katerem je med drugim določeno, da je »drugi tir« javna železniška infrastruktura in kot taka grajeno javno dobro državnega pomena v lasti družbe, ki jo je ustanovila Vlada RS. Ker projekt izgradnje drugega tira predstavlja enega večjih infrastrukturnih projektov v državi, ki pomeni porabo javnih sredstev in ki je bil in še vedno je predmet razprave tako v laični kot tudi strokovni javnosti, o tem se je veliko pisalo tudi v medijih, so utemeljene pritožbene navedbe, da je podan javni interes za dostop do zahtevane informacije, zato je vključenost javnosti v proces sprejemanja omenjenega sporazuma ne samo demokratična, ampak tudi nujna. Gre torej za vprašanje izgradnje in gospodarjenja z javnim dobrim, za katerega se (bodo) porabljala javna sredstva, zaradi česar je javnost toliko bolj zainteresirana in upravičena do informacij, ali država ravna z javnim dobrim kot dober gospodar, kašen je/bo dejanski javnofinančni in časovni vidik oz. vpliv projekta na proračun in položaj Republike Slovenije tudi v povezavi z omenjeno pobudo za sklenitev sporazuma? Kakovostna javna razprava o teh in še drugih vprašanjih (tudi ta, na katera opozarja prosilec v pritožbi) ter odziv in vpliv zainteresirane javnosti je torej mogoč le s prostim dostopom do vsebine pobude za sklenitev sporazuma še predno je le ta sprejet, kar je v skladu z načelom transparentnosti, ki predpostavlja predstavljanje politike urejanja določenega področja čim širši javnosti, posebno pa ciljnim skupinam, na katere se nanaša, še v času, ko lahko javnost aktivno sodeluje pri sprejemanju odločitve, kar je temelj pravne države in demokratične družbe.

 

Glede na navedeno IP ocenjuje, da so izpolnjeni tudi pogoji iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je v konkretnem primeru dostop javnosti do zahtevane pobude za sklenitev sporazuma, ki je opredeljen v izreku, dopusten in interes javnosti izražen ter nikakor ne more pomeniti preobsežnega in nesorazmernega posega v tajne podatke.

 

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane, niti jih ni zatrjeval organ.

 

IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati dokument, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

[1] Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1) določa, da zunanje zadeve zajemajo zadeve, ki se nanašajo na globalne odnose Republike Slovenije z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami, zadeve, pomembne za izvajanje zunanje politike Republike Slovenije, uveljavljanje in zaščito gospodarskih interesov Republike Slovenije v tujini z drugimi, načrtovanje in izvajanje gospodarskega sodelovanja pristojnimi organi in institucijami. Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč, medkulturni dialog in kulturno sodelovanje v zunanjih odnosih (glej 1. in 2. čl. ZZZ-1).

[2] Sodba Upravnega sodišča op. št. IU 1056/201 z dne 13. 5. 2020.