prosilec - Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala dokumentacijo v zvezi prijavo občine Hoče – Slivnica za projekt Lipov drevored na javni razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah. Organ je zahtevi do določenih dokumentov ugodil, prekril je le osebne podatke. V celoti pa je zavrnil dostop do zapisnikov strokovne komisije iz razloga obstoja izjeme notranjega delovanja in do strokovnega mnenja arborista svetovalca iz razloga obstoja izjeme poslovne skrivnosti. Prosilka je vložila pritožbo zoper celoten zavrnilni del. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da za zapisnike strokovne komisije izjema notranjega delovanja ni podana. Prav tako je ugotovil, da za strokovno mnenje arborista svetovalca ni podana izjema poslovne skrivnosti, hkrati pa ta predstavlja okoljske podatke, ki so absolutno javni na podlagi druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako je ugotovil, da je organ v prevelikem obsegu prekril osebne podatke. Pritožbo je IP zavrnil glede osebnih podatkov, za katere tudi IP ni našel pravne podlage za razkritje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-387/2023/3

Datum:  16. 1. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 4. 12. 2023, zoper odločbo št. 090-33/2023-8 z dne 30. 11. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločitev), Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 4. 12. 2023 zoper odločbo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport št. 090-33/2023-8 z dne 30. 11. 2023, se delno ugodi, odločba se v 1. točki in 2. točki delno odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente:

-       Mnenje glede skladnosti s prostorskim izvedbenim aktom občine številka 35100-0016/2023-57 z dne 27. 3. 2023, tako da ji posreduje še ime, priimek, naziv delovnega mesta osebe, ki je pripravila dokument ter ime in priimek občinskega urbanista,

-       Dokument identifikacije investicijskega projekta – DIIP, številka dokumenta: RISO- DIIP/08-2023, marec 2023, tako da ji v celotnem dokumentu posreduje še informacijo o:

o    imenu, priimku, podpisu in nazivu delovnega mesta skrbnika investicijskega projekta,

o    imenu, priimku, elektronskem naslovu in nazivu delovnega mesta odgovorne osebe za pripravo investicijskih projektov investitorja,

o    številki mobilnega telefona odgovorne osebe izdelovalca investicijske dokumentacije,

o    imenu, mobilnem telefonu odgovorne osebe za pripravo investicijskih dokumentov izdelovalca investicijske dokumentacije,

o    imenu strokovne pomočnice (investicijska dokumentacija),

o    številki mobilnega telefona in elektronskem naslovu izdelovalca projektne dokumentacije,

o    številki mobilnega telefona in elektronskem naslovu izdelovalca projektne dokumentacije – arborista,

o    imenu, priimku in nazivu delovnega mesta glavnega koordinatorja projekta,

o    imenu, priimku in nazivu delovnega mesta vodje investicijske projektne skupine,

o    imenu, priimku, stopnji izobrazbe (razen pri prvo-navedenemu, kjer tudi vrsta izobrazbe), delovnem mestu članov projektne skupine za vodenje projekta,

-       Sklep o potrditvi DIIP št. 03201-3/2023 z dne 15. 3. 2023, tako da ji posreduje še informacijo o imenu, priimku in stopnji izobrazbe osebe, ki je pripravila dokument,

-       Investicijski program – IP, številka dokumenta: RISO-IP/05-2023, marec 2023, tako da ji v celotnem dokumentu posreduje še informacijo:

o    imenu, priimku in nazivu delovnega mesta skrbnika investicijskega projekta,

o    imenu, priimku, elektronskem naslovu in nazivu delovnega mesta odgovorne osebe za pripravo investicijskih projektov investitorja,

o    številki mobilnega telefona odgovorne osebe izdelovalca investicijske dokumentacije,

o    imenu, mobilnem telefonu odgovorne osebe za pripravo investicijskih dokumentov izdelovalca investicijske dokumentacije,

o    številki mobilnega telefona in elektronskem naslovu izdelovalca projektne dokumentacije,

o    številki mobilnega telefona in elektronskem naslovu izdelovalca projektne dokumentacije – arborista,

o    imenu, priimku in nazivu delovnega mesta glavnega koordinatorja projekta,

o    imenu, priimku in nazivu delovnega mesta vodje investicijske projektne skupine,

o    imenu strokovne pomočnice (investicijska dokumentacija),

o    imenu, priimku, stopnji izobrazbe (razen pri prvo-navedenemu, kjer tudi vrsta izobrazbe), delovnem mestu članov projektne skupine za vodenje projekta,

-       Pogodba o ustanoviti služnostne pravice št. 0060/2022/16-POG, tako da ji posreduje še informacijo o imenu in priimku skrbnikov pogodbe,

-       Ponudba za digitalizacijo projekta »Lipov drevored« z dne 18. 3. 2023 tako da ji posreduje še informacijo o mobilni številki podpisnika dokumenta,

-       Projektna dokumentacija tako da ji posreduje še informacijo o imenu in priimku odgovornega vodje projekta in odgovornega projektanta,

-       Prijavni obrazec 1- v tabeli 1.1 (splošni podatki o prijavitelju) tako da ji posreduje še informacijo o imenu, priimku, nazivu delovnega mesta, elektronskem naslovu in telefonski številki kontaktne osebe prijavitelja,

-       Obrazec 4 »Predstavitev projekta«, v točki 4.4 tako da ji posreduje še informacijo o imenu in priimku odgovornega projektanta,

-       Sklep št. 4300-98/2022/562 z dne 18. 7. 2023 tako da ji posreduje še informacijo o imenu in priimku osebe, ki je vodila postopek,

-       Dopolnitev vloge št. 43001-0016/2023-4 z dne 3. 5. tako da ji posreduje še informacijo o imenu in priimku osebe, ki je pripravila dokument,

-       Strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave št. 3562-0767/2023-2 z dne 22. 2. 2023 tako da ji posreduje še informacijo o imenu in priimku, izobrazbi in nazivu delovnega mesta osebe, ki je pripravila dokument,

-       Ocenjevalna lista z dne 8. 6. 2023 tako da ji posreduje še informacijo o imenih in priimkih ocenjevalcev,

-       Navodila za ocenjevanje z dne 30. 5. 2023, tako da ji posreduje še informacijo o imenu in priimku,

-       Zapisniki strokovne komisije z dne 8. 12. 2022, z dne 26. 4. 2023 (št. 4300-98/2022/314), z dne 19. 5. 2023 (številka 4300-98/2022/500), z dne 24. 5. 2023 in z dne 20. 7. 2023 (št. 4300-98/2022/533), pri čemer na drugi strani zapisnika z dne 26. 4. 2023, na prvi strani zapisnika z dne 24. 5. 2023 in na drugi strani zapisnika z dne 20. 7. 2023 prekrije vrsta izobrazbe predsednice komisije,

-       Strokovno mnenje arborista svetovalca št. MN 2021-05-02 z dne 31. 5. 2021, pri čemer na 6. strani prekrije besedilo drugega odstavka pod Priloga D.

2.     V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilka je dne 12. 9. 2023 podala pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer vezano na javni razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah, je zahtevala: vlogo Občine Hoče – Slivnica za projekt Lipov drevored, kjer je predvideno sofinanciranje iz NOO 350.000 evrov, njene dopolnitve, ocenjevalne liste, iz katerih so razvidne ocene vseh ocenjevalcev komisije, morebitne pripombe in komentarje, navodila, ki so jih ocenjevalci prejeli za potrebe izvedbe postopka, zapisnike razpisne komisije. Informacije je želela v elektronski obliki na USB ključku, oziroma preko spletnega servisa na svoj elektronski naslov.

(2) Po prejemu zahteve je organ prosilko pozval na dopolnitev v delu, katere informacije zahteva in da dostavi svoj naslov. Prosilka je dne 14. 9. 2023 dodatno pojasnila, kaj je predmet zahteve. Navedla je, da zahteva vse dokumente, ki so sestavljali popolno vlogo občine na zadevni razpis in na osnovi katerih je bila ocenjena, in sicer prijavni obrazec, vse obvezne priloge in vsa dokazila, ki so bila podlaga za oceno vloge. Navedla je, da zahteva vse ocenjevalne liste vseh ocenjevalcev, navodila, ki so jih ocenjevalci prejeli za potrebe izvedbe postopka ocenjevanja predmetnega postopka. Prav tako je ponovno pojasnila, da je zahtevala vse zapisnike, ki so nastali pri organu pred različnimi komisijami, z namenom, da bi dobila informacijo, kako je potekal postopek od prijave do odobritve sredstev. V dopolnitvi je navedla tudi poštni naslov. Organ je dne 14. 11. 2023 k stranski udeležbi pozval Občino Hoče – Slivnica (v nadaljevanju stranska udeleženka), ki se je na poziv odzvala in ob tem le navedla, da priglaša stransko udeležbo. Dne 30. 11. 2023 je organ izdal odločbo št. 090-33/2023-8, s katero je zahtevo delno zavrnil. S prvo točko je odločil, da se prosilki omogoči seznanitev z zahtevanimi informacijami, pri čemer se prekrijejo podatki, ki so varovani kot osebni podatki. V celoti je omogočil dostop do 14 rednih izpisov iz zemljiške knjige, sklepa Dn 141342/2022, potrdila o overovitvi podpisa št. OV 2495/2022, sklepa št. 47803-166/2022/2 z dne 24. 5. 2022, soglasja št. 00660/2023/SOG 29/516-AB z dne 23. 3. 2023, potrdila o overovitvi podpisa št. OV 1053/2023, skice lokacije investicije, dokumenta NRP OB160-16-0028, petih pisem o nameri z dne 23. 3. 2023, izjave z dne 31. 3. 2023, dokumenta Statističnega urada RS-Prihod turistov in št. obiskovalcev in dokumenta Prihodi in prenočitve domačih in tujih turistov, dokumenta NRP A. Bilanca odhodkov, izjave prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev, pooblastila za pridobitev podatkov od FURS, obrazca št. 3, obrazca št. 5, obrazca št. 6, obrazca št. 7, obrazca št. 8, priloge št. 1, priloge št. 2, priloge št. 3, priloge št. 4. V mnenju glede skladnosti s prostorskim izvedbenim aktom občine številka 35100-0016/2023-57 z dne 27. 3. 2023 je prekril ime, priimek in naziv delovnega mesta osebe, ki je pripravila dokument, ime in priimke občinskega urbanista, v Dokumentu identifikacije investicijskega projekta – DIIP, številka dokumenta: RISO- DIIP/08-2023, marec 2023 je prekril ime, priimek in naziv skrbnika investicijskega projekta, ime, priimek, elektronski naslov in naziv delovnega mesta odgovorne osebe za pripravo investicijskih projektov investitorja, številko mobilnega telefona in elektronski naslov odgovorne osebe izdelovalca investicijske dokumentacije, ime, priimek, izobrazbo, mobilni telefon in elektronski naslov odgovorne osebe za pripravo investicijskih dokumentov izdelovalca investicijske dokumentacije, številko mobilnega telefona in elektronski naslov izdelovalca projektne dokumentacije, številko mobilnega telefona in elektronski naslov izdelovalca projektne dokumentacije – arborista, ime, priimek in naziv glavnega koordinatorja projekta, ime, priimek in naziv delovnega mesta vodje investicijske projektne skupine, ime, priimek in izobrazbo strokovne pomočnice, ime, priimek, delovno mesto članov projektne skupine za vodenje projekta, ime, priimek in naziv delovnega mesta vodje investicij. V sklepu o potrditvi DIIP št. 03201-3/2023 z dne 15. 3. 2023 je prekril ime, priimek in izobrazbo osebe, ki je pripravila dokument. V investicijskim programu – IP, številka dokumenta: RISO-IP/05-2023, marec 2023 je prekril ime, priimek, podpis in naziv delovnega mesta skrbnika investicijskega projekta, številko mobilnega telefona in elektronski naslov odgovorne osebe izdelovalca investicijske dokumentacije, ime, priimek, izobrazbo, mobilni telefon in elektronski naslov odgovorne osebe za pripravo investicijskih dokumentov izdelovalca investicijske dokumentacije, ime, priimek in naziv delovnega mesta glavnega koordinatorja projekta, ime, priimek in naziv delovnega mesta vodje investicijske projektne skupine, ime, priimek in izobrazbo strokovne pomočnice, ime, priimek, elektronski naslov in naziv delovnega mesta odgovorne osebe za pripravo investicijskih projektov investitorja, številko mobilnega telefona in elektronski naslov izdelovalca projektne dokumentacije, številko mobilnega telefona in elektronski naslov izdelovalca projektne dokumentacije – arborista, ime, priimek in naziv glavnega koordinatorja projekta, ime, priimek in naziv delovnega mesta vodje investicijske projektne skupine, ime, priimek, delovno mesto članov projektne skupine za vodenje projekta, ime, priimek in naziv delovnega mesta vodje investicij. V pogodbi o ustanoviti služnostne pravice št. 0060/2022/16-POG je prekril imena in priimke skrbnikov pogodbe. V pismu o nameri z dne 23. 3. 2023 Telekoma Slovenije, d. d., Hotel Tisa je prekril ime in priimek podpisnika, v dokumentu ITP 1 Družinsko čutenje narave je prekril ime, priimek in fotografijo posameznika, v dokumentu ITP2 – Lipina medena zgodba v dvoje je ime, priimek in fotografijo posameznika, v dokumentu Ponudba za digitalizacijo projekta »Lipov drevored« z dne 18. 3. 2023 je prekril mobilno številko in elektronski naslov podpisnika dokumenta, v projektni dokumentaciji je prekril ime in priimek odgovornega vodje projekta, odgovornega projektanta, ime in priimek, izobrazbo sodelavcev. V prijavnem obrazcu - v tabeli 1.1 (splošni podatki o prijavitelju) je prekril ime, priimek in naziv delovnega mesta elektronski naslov in telefonsko številko kontaktne osebe prijavitelja. V obrazcu 4 Predstavitev projekta, v točki 4.1, podtočki ime in priimek posameznika, v točki 4.4 ime in priimek odgovornega projektanta, v točki 4.8 ime in priimek posameznika. V sklepu št. 4300-98/2022/562 z dne 18. 7. 2023 je prekril ime in priimek osebe, ki je vodila postopek v dopolnitvi vloge št. 43001-0016/2023-4 z dne 3. 5. 2023 pa ime in priimek osebe, ki je pripravila dokument. V strokovnem mnenju Zavoda RS za varstvo narave št. 3562-0767/2023-2 z dne 22. 2. 2023 je prekril ime in priimek, izobrazbo in naziv osebe, ki je pripravila dokument, v ocenjevalnem listu z dne 8. 6. 2023 pa imeni in priimka ocenjevalcev. V navodilih za ocenjevanje z dne 30. 5. 2023 je prekril ime in priimek. Z drugo točko je v celoti zavrnil dostop do zapisnikov strokovne komisije z dne 8. 12. 2022, z dne 26. 4. 2023 (št. 4300-98/2022/314), z dne 19. 5. 2023 (številka 4300-98/2022/500), z dne 24. 5. 2023 in z dne 20. 7. 2023 (št. 4300-98/2022/533), iz razloga obstoja izjeme notranjega delovanja in do strokovnega mnenja arborista svetovalca št. MN 2021-05-02 z dne 31. 5. 2021 iz razloga obstoja izjeme poslovne skrivnosti. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ ugotovil, da zahtevi ustrezajo dokumenti, o katerih je odločil v izreku. V zvezi z zapisniki glede katerih je dostop zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja je navedel, da predstavljajo »notranji proces razmišljanja organa« in se pri tem skliceval na pravno teorijo. V zvezi z varstvom poslovne skrivnosti, na podlagi katere je zavrnil dostop do mnenja arborista, je organ navedel, da iz objavljenega javnega razpisa v točki 20 (varovanje osebnih podatkov in poslovna skrivnost) kot tudi iz objavljene razpisne dokumentacije k tej točki izhaja, da so vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, informacija javnega značaja, razen tistih informacij, ki jih je prijavitelj posebej označil, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki niso javno dostopne in ne smejo biti razkrite javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek, ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelj mora pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sem biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo ministrstvo lahko domnevalo, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti in drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Prav tako se je prijavitelj strinjal, da so vsi podatki iz vlog, ki jih ocenjevalna komisija pregleduje v okviru zadevnega javnega razpisa – informacije javnega značaja, če niso posebej označeni z označbo »poslovna skrivnost«. Označba poslovne skrivnosti se lahko nanaša na posamezni podatek ali na posamezni del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Vse označene poslovne skrivnosti se bodo varovale skladno z zakonom, ki ureja njihovo varovanje in z dobrimi poslovni običaji in notranjimi pravilniki ministrstva. Prijavitelj v svoji vlogi ni posebej označil podatkov kot poslovne skrivnosti, zato organ domneva, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti in drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Organ je nadalje ugotovil, da se v vlogi prijavitelja v dokumentu Strokovno mnenje arboritsa svetovalca št. MN 2021-05-02 z dne 31. 5. 2021 – v Prilogi C – predpostavke in omejitveni pogoji, v točki 3 posebej navedeno, da »imetje originala ali kopije tega strokovnega mnenja ne da pravice za uporabo nobeni osebi, razen tisti, ki je navedena v gradivu. Nobenega dela tega gradiva ni dovoljeno javno objaviti na spletnih straneh. Dovoli se vpogleda v gradivo na sedežu naročnika in/ali lastnika.«. Organ je ugotovil, da navedeno mnenje arborista izpolnjuje pogoje za poslovno skrivnost po Zakonu o poslovi skrivnosti, saj zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki so skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, imajo tržno vrednost, imetnik poslovne skrivnosti pa je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost, saj je to določil v pisni obliki že v samem dokumentu. Organ je pri tem upošteval, da so predmet poslovne skrivnosti podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost subjektov (arborista svetovalca) v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi (prosilki) bi škodilo konkurenčnemu položaju. V nadaljevanju se je organ opredeli do tega ali gre pri zahtevani dokumentaciji za informacije v zvezi z razpolaganjem z javnimi sredstvi v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da je prijavitelj (stranski udeleženec v tem postopku) s prijavo vloge, ki je predmet zahteve za dostop do informacije javnega značaja uspel in so mu bila odobrena sredstva za sofinanciranje projekta »Lipov drevored«. Navedel je, da je organ ugotavljal izpolnjevanje pogojev iz javnega razpisa in za oceno vloge pri ocenjevanju meril, na podlagi tega pa je bila vloga tudi točkovana, na podlagi vloge prijavitelja in predloženih prilog, razen na podlagi mnenja arborista. Ker so torej vloga in priloge prijavitelja na javni razpis povezane s porabo javnih sredstev (razen v delu, ki se nanaša na mnenje arborista), je organ odločil, da gre za prosto dostopne informacije. V zvezi z izjemo varstva osebnih podatkov je organ navedel, da je ni ugotavljal za zapisnike in mnenje arborista, saj je dostop do teh dokumentov v celoti zavrnil na drugi podlagi. Glede ostalih dokumentov pa je se je opredelil do pravnih podlag za razkritje in navedel, da glede tistih podatkov, ki so javno objavljeni na spletnih straneh oziroma v Sodnem registru oziroma v zemljiški knjigi, je dostop omogočil. Glede osebnih podatkov, za katere pa pravne podlage za razkritje ni našel pa je dostop zavrnil na način kot je odločil s prvo točko izreka.

(3) Prosilka je zoper izpodbijano odločbo št. 090-33/2023-8 z dne 30. 11. 2023, dne 4. 12. 2023 pri IP vložila pritožbo, ki jo je IP odstopil organu. V pritožbi prosilka navaja, da ji je organ zavrnil dostop do zahtevanih informacij zaradi varovanja osebnih podatkov, dostop do zapisnikov strokovne komisije in do strokovnega mnenja arborista svetovalca, pri čemer izpodbija zavrnili del izpodbijane odločbe v celoti. IP prosi, da preveri, ali je organ utemeljeno zavrnil dostop do osebnih podatkov, saj je organ prekril imena in priimke notranjih in zunanjih sodelavcev organa, ki so plačani iz javnih sredstev. Ob tem posebej izpostavlja del zavrnilne odločbe, s katero je organ odločil, da se zavrne dostop do imena in priimka, izobrazbe ter delovnega mesta osebe, ki je pripravila in podpisala eno od prilog prijave na razpis - Strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave (javni zavod). To strokovno mnenje pa je v celoti, z vsemi podatki, tudi tistimi, o katerih organ meni, da so osebni in varovani, javno objavljeno na spletni strani stranske udeleženke. Iz navedenega je razvidno, kako različno javne institucije opredeljujejo, kaj je varovan osebni podatek. Po mnenju prosilke so vsi dokumenti, ki so bili priloženi vlogi stranske udeleženke, nastali pri zunanjih izvajalcih, ki so bili plačani z javnimi sredstvi, zato gre za rabo javnih sredstev. Prosilka se prav tako ne more strinjati z odločitvijo, da so varovani osebni podatki ime in priimek osebe, ki je vodila postopek za dodelitev javnih sredstev, ime in priimek dveh ocenjevalcev, ki sta ocenila vlogo prijavitelja in ime in priimek posameznika, ki je podpisan pod navodili za ocenjevanje z dne 30. 5. 2023. Gre za zaposlene v javnem sektorju, ki opravljajo dela in naloge v javno korist, v skladu z delovnim področjem, za katerega so usposobljeni, odgovorni in plačani. Pravna podlaga za razkrijte podatkov je torej povezava z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in porabo javnih sredstev. Glede imen in priimkov ocenjevalcev prosilka meni, da bi morali biti ti strokovnjaki za področje, ki ga ocenjujejo. Običajno so to javni uslužbenci in zunanji sodelavci, ki so se prijavili v bazo ocenjevalcev in so plačani za delo, ki so ga opravili (ocenjevanje vlog). Ocenjevalci so dobili vse podlage, povezane z razpisom, vključno z navodili za ocenjevanje. Imeli so torej vse pogoje, da svoje delo opravijo strokovno in v skladu z navodili. Na osnovi njihove dodelitve točk posameznim vlogam se delijo javna sredstva, kar seveda nosi tudi odgovornost. Enako velja za osebo, ki je podpisana pod navodila. Gre za dokument, na osnovi katerega so ocenjevalci opravili svoje delo in ocenili prispele vloge na razpis, v skladu s kriteriji in predmetnimi navodili. V zvezi z dostopom do zapisnikov, do katerih je organ zavrnil dostop zaradi notranjega delovanja, prosilka navaja, da se organ ne more sklicevati na notranje delovanje, če gre za javni razpis. Meni, da se mora organ od objave javnega razpisa držati dogovorjenih pogojev javnega razpisa. Ne moremo govoriti o škodi, ki bi lahko nastala, saj je predmetni javni razpis v izvedbeni fazi. V tej fazi organ ne more in ne sme več razmišljati, temveč mora delovati v skladu s pogoji iz razpisa, ki jih je določil sam. Glede strokovnega mnenja arborista prosilka ne razume, zakaj ga je organ opredelil kot poslovno skrivnost. Naročnik in plačnik dokumenta je bila stranska udeleženka, ki je s tem strokovnim mnenjem podpirala svojo namero, da je treba posekati celoten lipov drevored v Pivoli (222 dreves, 3- krat varovan: kot vrtno-arhitekturna dediščina, kot naravna vrednost lokalnega pomena in tudi kot zavarovano območje državnega pomena). Prosilka meni, da organ želi ohraniti ta dokument nerazkrit zaradi dejstva, da je arboristka v predmetnem strokovnem mnenju za posek predvidela le 35 dreves in ne celotnega drevoreda z 222 drevesi. Gre torej za dokument, ki ne podpira najpomembnejše aktivnosti stranske udeleženke – goloseka drevoreda, ki je na tem območju stal že pred letom 1825. Strokovne ugotovitve arboristke v tem dokumentu dejansko prijavo in odobreno financiranje postavijo v pravo luč - kot škodljivo za okolje ter nedopustno (vsaj) z vidika dveh točk (okoljskih zahtev) evropske uredbe z nazivom Obvestilo Komisije Tehnične smernice za uporabo ,,načela, da se ne škoduje bistveno " v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L št. C z dne 18. 2.2021). Prosilka prosi, da se njeno pritožbo obravnava prednostno.

(4) Po prejemu pritožbe jo je organ vročil stranski udeleženki in jo pozval, da se o njej in o morebitnih novih dejstvih in dokazih izreče. Po prejemu odgovora stranske udeleženke, da ne bo navedla in predložila nobenih novih dejstev in dokazov, je organ pritožbo prosilke, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-33/2023/-14 z dne 20. 12. 2023. Pred tem je preveril in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Dne 3. 1. 2024 je prosilka podala predlog za izdajo delne odločbe glede investicijskega programa, ki mu IP s to odločbo ni sledil. Ker je celotna zadeva enako zrela za odločitev, ne bi bilo smotrno oziroma ekonomično izdajati delnih odločb. IP je tako z obravnavano odločbo odločil o celotni pritožbi.

(7) IP ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Sporno med prosilko in organom pa je, ali se je organ v izpodbijani odločbi utemeljeno skliceval na varstvo osebnih podatkov, ko je delno zavrnil dostop do dokumentov iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe, na notranje delovanje glede zapisnikov strokovne komisije in na varstvo poslovne skrivnosti pri zavrnitvi dostopa do strokovnega mnenja arborista.

Zapisniki strokovne komisije

(8) Izjemo notranjega delovanja določa 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (t. i. specifični škodni test).

(9) Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

(10) IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti.

(11) Predmet zahteve so bili dokumenti, ki so se nanašali na prijavo Občine Hoče Slivnica (stranske udeleženke), na Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah (Uradni list RS, št. 166/22, 61/23). Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, strokovna komisija preverja pravočasnost, pravilno označenost in popolnost prispelih vlog. Neustrezno označene ter nepravočasno prispele vloge na zadnji dan roka za oddajo vlog, se ne bodo obravnavale, s sklepom bodo zavržene in vrnjene prijaviteljem. V roku 8 dni od odpiranja vlog bo strokovna komisija pisno pozvala k dopolnitvi tiste prijavitelje, katerih vloge niso popolne. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo s sklepom zavržene. Strokovna komisija za dodelitev sredstev bo z merili za ocenjevanje obravnavala (ocenila) vse pravilno označene, pravočasne, formalno popolne ter hkrati ustrezne (izpolnjujejo vse pogoje javnega razpisa) vloge. Vloga, ki ne izpolnjuje pogojev iz javnega razpisa/razpisne dokumentacije, se kot neustrezna zavrne. Iz vsebine zapisnikov strokovne komisije izhaja, da je strokovna komisija od seznanitve z vsebino razpisne dokumentacije in v zvezi s posameznim od zgoraj navedenih postopkovnih korakov (odpiranje vlog, preveritev izpolnjevanja pogojev in dopolnjevanje vlog ter ocenjevanje vlog) pripravila zapisnik. Iz zapisnikov izhaja čas in kraj seje, navedba prisotnosti članic komisije. Glavnino zapisnika predstavlja opis okoliščin, ki vplivajo na potek javnega razpisa in faze, v kateri je javni razpis. Povzeti so nameni in cilji javnega razpisa, pravne podlage za vodenje javnega razpisa in konsitituranje razpisne komisije ter posamezni deli besedila javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije, ki so za odločanje – ocenjevanje pomembni. V zapisnikih so navedene tudi odločitve komisije o pozivanju vlagateljev na dopolnitev vlog. Del zapisnikov pa so tudi seznami (prispelih vlog, prijaviteljev, ki so bili pozvani na dopolnitev, seznami popolnih vlog, vlog, ki ne izpolnjujejo pogojev). Iz navedenih zapisnikov ne izhajajo mnenja, stališča, osebni pogledi strokovne komisije kot celote, še manj pa posameznih članov. Iz zapisnikov ne izhaja razprava, ampak strnjen enoten zapis vseh postopkovnih in vsebinskih odločitev o vseh vlogah. Iz zapisnikov tako ne izhajajo informacije, s katerimi ne bi bili posamezni prijavitelji seznanjeni že tekom postopka oziroma so javno dostopne. Zapisniki so namenjeni zabeleženju dejanj komisije, z njimi prijavitelji niso seznanjeni in gre tako za dokumente, ki so bili sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, zato je mnenju IP prvi od pogojev za 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen. V nadaljevanju se je IP opredelil do drugega pogoja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(12) V zvezi z drugim pogojem za izpolnitev izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, morajo obravnavani dokumenti oz. podatki prestati še t.i. specifični škodni test, kar pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje teh podatkov povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Pojem »motnje« je treba razlagati kot pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem organa in ni treba, da razkritje dokumenta že resno ogrozi proces odločanja institucije. To pa pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije bistveno nižja stopnja ogroženosti, ob kateri je po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije. Takšno stališče je izoblikovala tudi sodna praksa.[1] Glede na prakso Vrhovnega sodišča RS (Sklep X Ips 320/2010, z dne 1. 9. 2011) je za izpolnitev drugega dela pogoja izjeme po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ treba ugotoviti, ali bi z razkritjem zahtevanih dokumentov nastale motnje procesa odločanja institucije, pri čemer je odločilno ugotoviti motnje, ki bi nastale z razkritjem konkretnih zahtevanih dokumentov. Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS št. XIps 1613/2011-28 izhaja, da motnje – pri delovanju organa – pomenijo pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem (organa) in ne resno ogroženost. Z resno ogroženostjo je mišljena povzročitev stanja, ki je nevarno, neugodno za koga (organ). To pa pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije bistveno nižja stopnja ogroženosti.

(13) IP ugotavlja, da organ motenj v smislu 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, sploh ni utemeljeval. Skliceval se je zgolj na stališče teorije, da zapisniki lahko zapadejo pod navedeno izjemo in da se varuje »notranje razmišljanje«. Iz prakse Upravnega sodišča RS (sodba opr. št. IV U 117/2022-15, z dne 10. 1. 2023, tč. 16) je razviden namen izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter kaj je mišljeno s pojmom notranje razmišljanje, in sicer se s to izjemo varuje usklajevanja, potek razprave, osebne poglede in zaznave posameznih članov, notranji posvetovalni postopek, ne pa sprejetih odločitev in končnih stališč. IP tako ugotavlja, da čeprav se organ sklicuje na varstvo »notranjega razmišljanja«, ta iz zapisnikov ne izhaja, saj iz zapisnikov ni razvidno, na primer, mnenje posameznega člana komisije o sprejeti odločitvi niti razprava o določeni problematiki. Nasprotno, iz navedenih zapisnikov izhaja strnjen enoten zapis vseh postopkovnih in vsebinskih odločitev o vseh vlogah. Iz zapisnikov tako ne izhajajo informacije, s katerimi ne bi bili posamezni prijavitelji seznanjeni že tekom postopka (z akti, ki so jim bili vročeni), oziroma so javno dostopne oziroma so urejene v javno objavljenih aktih (razpisna dokumentacija, seznam prispelih vlog, seznam prejemnikov sredstev). Varovanje zgolj navedbe članov komisije pa ni mogoče šteti kot pravno upravičeno motnjo, saj kot je razvidno zgoraj, so člani v zapisnikih le navedeni, ni razvidno njihovo razmišljanje, stališče, ipd. Prav tako pa so člani strokovne komisije javni uslužbenci organa, o čemer se bo IP bolj podrobno opredelil v okviru izjeme varstva osebnih podatkov. Iz vsega zgoraj navedenega po oceni IP zahtevani zapisniki strokovne komisije organa ne izpolnjujejo drugega pogoja za obstoj izjeme notranjega delovanja, zato izjema notranjega delovanja za zahtevane zapisnike ni podana.

Strokovno mnenje arboristke svetovalke

(14) Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil dostop do strokovnega mnenja št. MN 2021-05-02 z dne 31. 5. 2021 arboristke svetovalke … iz razloga obstoja izjeme poslovne skrivnosti. IP je ime arboristke razkril, saj ga je organ razkril že v dokumentih, do katerih je s prvo točko izreka izpodbijane odločbe omogočil delni dostop. Prav tako pa se je arboristka tudi javno izpostavila z navedbo, da je mnenje pripravila ona.[2] Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019 in ki jih je pri svoji presoji upošteval tudi IP, saj se pritožbeni postopek nanaša na zapisnike, ki so bili sprejeti po tem datumu. Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS).

(15) Iz posredovanega strokovnega mnenja ne izhaja, da bi ga arboristka označila kot poslovno skrivnost. Prav tako ga stranska udeleženka ni označila na način, kot to izhaja iz besedila javnega razpisa (v 20. točki), na katerega se sklicuje tudi organ v izpodbijani odločbi. Iz besedila javnega razpisa namreč izhaja, da mora prijavitelj pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja in da se je s prijavo na razpis prijavitelj strinjal, da so vsi podatki iz vlog, ki jih ocenjevalna komisija pregleduje v okviru zadevnega javnega razpisa – informacija javnega značaja, če niso posebej označeni z označbo »poslovna skrivnost«. Arboristka je sicer v mnenju navedla, da »imetje originala ali kopije tega strokovnega mnenja ne da pravice za uporabo nobeni osebi, razen tisti, ki je navedena v gradivu. Nobenega dela tega gradiva ni dovoljeno javno objaviti na spletnih straneh. Dovoli se vpogled v gradivo na sedežu naročnika in/ali lastnika.«. Iz navedene določbe ne izhaja, da gre za poslovno skrivnost, niti ne pomeni ukrepa arboristke, da bi preprečila stranski udeleženki, da z mnenjem razpolaga na način, da ga druge osebe ne smejo videti, kot je značilno za poslovno skrivnost, omejila je le način dostopa z vpogledom. IP tako meni, da arboristka svojega dela ni imela namen zaščititi v smislu poslovne skrivnosti, ampak na način kot ZDIJZ ščiti avtorsko delo, glede česar se bo IP opredelil pod točko (23). Čeprav IP meni, da ne gre za poslovno skrivnost, saj ni izpolnjen že osnovni pogoj, da je informacija tako označena (tretja alineja), se je IP iz previdnosti opredelil tudi do ostalih pogojev, ki jih zakon določa za poslovno skrivnost. Po mnenju IP je izpolnjen prvi pogoj, da gre za skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno s to vrsto informacij ukvarjajo, saj je arboristka v mnenju navedla določene metode in načine dela v skladu s certificiranimi pravilniki in smernicami določenih združenj ter vključila znanja, ki niso splošno dostopna in znana v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Glede drugega pogoja za poslovno skrivnost iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na kakšen način organ zatrjuje tržno vrednost strokovnega mnenja. Kot izhaja iz prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije (glej na primer sodbo IV U 118/2022-34 z dne 20. 12. 2023, tč. 27), bi moralo biti v zvezi s tržno vrednostjo zatrjevano in izkazano, da bi razkritje mnenja vplivalo na tržni položaj in konkurenčno prednost arboristke. Sodišče ob tem citira predlagatelja zakona, ki je v komentarju k predlogu navedel, kaj kriterij zajema, in sicer je dokazno oceno glede tega kriterija usmeril v izkazovanje »škode«, ki je na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kako bi razkritje mnenja arboristke vplivalo na njen tržni konkurenčni položaj, IP zaključuje, da drugi pogoj za izjemo poslovne skrivnosti ni podan. Ker morajo biti pogoji za izjemo poslovne skrivnosti podani kumulativno, v obravnavanem primeru pa je bilo ugotovljeno, da to niso, izjema poslovne skrivnosti za dokument strokovno mnenje arboristke ni izpolnjena. Ob tem IP dodaja, da čeprav organ arboristke v postopek ni pritegnil, je tudi IP ni, ker, kot bo razvidno v nadaljevanju, gre pri strokovnem mnenju za okoljske podatke, ki presežejo izjemo poslovne skrivnosti, tudi če bi bila ta podana.

Okoljski podatki

(16) Druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa) dostop do informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Takšna ureditev glede okoljskih podatkov je bila vnesena v ZDIJZ kot posledica ratifikacije Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Za okoljske informacije namreč zaradi določil te konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Aarhuška konvencija določa, da je treba izjeme razlagati omejevalno ob upoštevanju javnega interesa za razkritje in ob upoštevanju, ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje. Aarhuška konvencija je rezultat mednarodno vse bolj razširjenega prepričanja, da morajo biti od vseh informacij javnega značaja javnosti najbolj dostopne prav okoljske informacije, saj so te ključnega pomena za trajnostni razvoj in učinkovito sodelovanje javnosti pri upravljanju z okoljem.

(17) Določilom Aarhuške konvencije sledi tudi Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), ki med temeljnimi načeli določa načelo sodelovanja in načelo javnosti. Prvo načelo je opredeljeno v 8. členu ZVO-2, ki določa, da država in občina pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov, načrtov in splošnih pravnih aktov, ki se nanašajo na varstvo okolja, omogoča sodelovanje povzročiteljev obremenitve, izvajalcev javnih služb varstva okolja ter drugih oseb, ki opravljajo dejavnosti varstva okolja, in javnosti. Načelo javnost pa izhaja iz 15. člena ZVO-1, ki določa, da so okoljski podatki javni. Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih, ki se nanašajo na plane, programe in posege v okolje v drugih državah, ki bi lahko vplivali na okolje v Republiki Sloveniji. Javnost ima pravico sodelovati tudi v upravnih postopkih, ki se nanašajo na posege v okolje. Dostop do okoljskih podatkov ureja prvi odstavek 160. člena ZVO-2, na podlagi katerega morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-2 torej jasno napotuje na Aarhuško konvencijo in ZDIJZ. 160. člen ZVO-2 v drugem odstavku določa, da so okoljski podatki tudi podatki o stanju okolja in njegovih delov. Skladno s 3. členom ZVO-2 je okolje tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja. Deli okolja so mineralne surovine, tla, voda, zrak, živalske in rastlinske vrste, vključno z njihovim genskim materialom. Skladno s 4. točko tretjega odstavka predstavlja poseg v okolje vsako človekovo ravnanje ali opustitev ravnanja, ki lahko vpliva na okolje tako, da škoduje človekovemu zdravju, počutju in kakovosti njegovega življenja ter preživetju, zdravju in počutju drugih organizmov, in se nanaša zlasti na onesnaževanje okolja, emisije v okolje, rabo naravnih dobrin, povzročanje tveganja za okolje, med drugim z gradnjo in uporabo objektov, opravljanjem proizvodnih in drugih dejavnosti, dajanje proizvodov na trg in njihovo potrošnjo ter ravnanjem z odpadki. ZVO-2 zelo široko določa, kaj je okoljski podatek v 16. točki 3. člena, saj okoljski podatek definira kot katerokoli informacijo v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje. Prav tako pa široko definira okoljske informacije v 2. členu tudi Aarhuška konvencija.

(18) V konkretnem primeru je predmet presoje strokovno mnenje arborista svetovalca št. MN 2021-05-02 z dne 31. 5. 2021. Gre torej za dokument, ki obravnava drevesa na območju drevoreda v Pivoli, v občini Hoče Slivnica. Kot izhaja iz navedenega dokumenta, je njegov cilj določiti in preveriti splošno stanje v drevoredu, podati splošne usmeritve za presojo morebitne obnove drevoreda. Namen strokovne obravnave dreves je podati oceno stanja drevoreda, z vidika dreves podati usmeritve za projektiranje in posledično izvajanje posegov v tla in smernice za morebitno nadomestno saditev. Lipovemu drevoredu v Pivoli tudi pravo priznava poseben status. Iz atlasa Natura 2000 je razvidno, da je Lipov drevored naravna vrednota, območje lokalnega pomena, zavarovan je kot vrtno arhitekturna dediščina, kot zavarovano območje državnega pomena in kot ekološko pomembno območje. Zahtevani dokument tako nedvomno predstavlja okoljske podatke, saj predstavlja opis stanja določene rastlinske vrste in stanja okolja, v katerem ta raste, hkrati pa se opredeljuje do morebitnih posegov v okolje, torej do človekovega ravnanja, ki vpliva na preživetje, zdravje in počutje drugih organizmov. Da je potrebno okoljske informacije tolmačiti široko, izhaja tudi iz prakse Sodišča EU (npr. sodba C-233/00 Komisija proti Franciji, z dne 26. 6. 2003, tč. 44), ki meni, da pojem okoljske informacije obsegajo vse informacije v zvezi s stanjem okolja ali z dejavnostmi in ukrepi, ki bi lahko vplivali na okolje, ali z dejavnostmi in ukrepi, ki so namenjeni varovanju okolja. IP na podlagi navedenega zaključuje, da zahtevani dokument strokovno mnenje arborista svetovalca št. MN 2021-05-02 z dne 31. 5. 2021 vsebuje okoljske informacije, ki so na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, absolutno javne. Ob tem IP ugotavlja, da se na strani 6 mnenja nahajajo Priloge C, D; E, ki ne prestavljajo okoljskih podatkov. V prilogi C so navedene predpostavke in pogoji, pod katerimi je arboristka izvedla delo. Priloga D predstavlja potrdilo o kvaliteti izvedbe, katere del v drugem odstavku je opis strokovnih izkušenj arboristke. V Prilogi E je arboristična poklicna izjava. Nobena od prilog ne predstavlja informacij, ki bi lahko bile poslovna skrivnost, se je pa IP do dela priloge D, ki se nanaša na podatke o arboristiki, po uradni dolžnosti opredelil z vidika varstva osebnih podatkov.   

Osebni podatek

(19) Glede na določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1. odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v 1. odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22 – ZVOP-2).

(20) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(21) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Namen določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti.

(22) IP ugotavlja, da se v zahtevanih dokumentih (v delu, ki ga organ še ni razkril) in v zapisnikih strokovne komisije nahajajo imena in priimki, nazivi delovnih mest, stopnje izobrazbe ter podpisi javnih uslužbencev in funkcionarja (župana), ki so zaposleni pri organu, pri stranski udeleženki in Zavodu RS za varstvo narave, ter njihovi javno objavljeni kontaktni podatki. IP ugotavlja, da je za razkritje imen in priimkov, nazivov delovnih mest, stopnje izobrazbe ter podpisov javnih uslužbencev ter javno objavljenih kontaktnih podatkov, v zahtevanih dokumentih obstoji pravna podlaga v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za njihovo navedbo v zvezi z delovnim razmerjem pri organu oziroma pri stranski udeleženki in v Zavodu RS za ohranjanje narave oziroma jih stranska udeleženka sama javno objavlja (elektronske naslove in telefonske številke). Ker pa se v zahtevanih dokumentih nahaja tudi vrsta izobrazbe predsednice strokovne komisije organa in članov projektne skupine, kar pa ni podatek v zvezi z delovnim razmerjem, je IP organu naložil, da navedeno informacijo prekrije. Navedeno pa ne velja za župana, za katerega javnost podatka o vrsti izobrazbe določa 72. člen Zakona o lokalni samoupravi, zato je IP organu naložil, da ta podatek razkrije. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede je sama objavila ime in priimek osebe, ki je skrbnica pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice, zato je IP naložil razkritje tudi tega podatka. Poleg podatkov, ki jih je organ razkril glede predstavnikov izdelovalcev investicijske dokumentacije in ponudnika digitalizacije projekta, je IP s to odločbo naložil, da se razkrije še številko mobilnega telefona odgovorne osebe izdelovalca investicijske dokumentacije, ime in številko mobilnega telefona odgovorne osebe za pripravo investicijske dokumentacije pri izdelovalcu investicijske dokumentacije in strokovne pomočnice, mobilno številko podpisnika ponudbe za digitalizacijo projekta, ker te informacije navedeni subjekti javno objavljajo sami,[3] niso pa javno objavljeni elektronski naslovi navedenih oseb, zato jih je organ utemeljeno prekril. Občinska urbanistka in odgovorni projektant sta objavljena na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), skladno z devetim odstavkom 46. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 199/21; ZUreP-3) ZAPS objavlja seznam občinskih urbanistov in arhitektov, ki je nastal na podlagi obvestil občin v skladu s tretjim ali petim odstavkom 335. člena ZUreP. [4] Navedeno pa ne velja za sodelavko projektantov, zato IP ni naložil njenega razkritja. V izpodbijani odločbi je organ prekril številko mobilnega telefona in elektronski naslov izdelovalca projektne dokumentacije, ki pa ga slednji javno objavlja, zato je IP naložil razkritje tudi tega podatka.[5] Enako velja za arboristko, ki svoje podatke o mobilni telefonski številki in elektronskem naslovu prav tako javno objavlja na svoji spletni strani.[6] Ne velja pa to za osebne podatke, ki se nahajajo v strokovnem mnenju arborista št. MN 2021-05-02 z dne 31. 5. 2021 na 6. strani besedilo drugega odstavka pod Prilogo D, za katero IP ni našel pravne podlage za razkritje, zato je organu naložil, da jih prekrije. IP prav tako ni našel pravne podlage za razkritje imena in priimka podpisnika pisma o nameri z dne 23. 3. 2023 Telekoma Slovenije, imen, priimkov in fotografij posameznikov v dokumentih ITP Družinsko čutenje narave in v dokumentu ITP2 – Lipina medena zgodba v dvoje.

(23) Glede na to, da je IP v obravnavanem primeru odločil, da informacije javnega značaja predstavljajo podatki, ki so po zakonu javni, v postopek ni pritegnil oseb, na katere se nanašajo informacije v prvi točki izreka te odločbe. Pri tem se IP sklicuje na a26.a člen ZDIJZ, na podlagi katerega je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, kot je to v obravnavanem primeru. Z navedeno določbo je zakonodajalec institut stranske udeležbe (in s tem povezane stroške postopka) v ZDIJZ-F uredil specialno glede na splošno ureditev v zakonodaji, ki ureja upravni postopek (ZUP) in omogočil, da v primerih, kjer je podlaga za razkritje informacij v zakonu jasna in kakršnokoli drugačno zatrjevanje tretjih oseb ne more vplivati oz. spremeniti odločitve organa, ni obveze klicati v postopek oseb, na katere se podatki nanašajo. V teh primerih je namreč test tehtanja, v skladu z načelom sorazmernosti, med pravico do varovanja informacij (npr. osebnih podatkov,..) in pravico do prostega dostopa, izvedel že zakonodajalec in z jasno zakonsko določbo, da gre za javne podatke, dejansko izključil možnost tretjih oseb, da bi uveljavljale svoj osebni (dejanski) interes. Povedano drugače, s prvim odstavkom a26.a člena ZDIJZ je torej zakonodajalec zajezil klicanje tretjih oseb v postopek, kadar ti s svojo udeležbo ne morejo spremeniti oziroma vplivati na odločitev zavezanega organa, ki je dolžan odločati v skladu z zakonom, ki mu nalaga javnost podatkov. Če je torej podatek javen, ker tako določa zakon, kot je to v obravnavanem primeru, se izhaja iz domneve, da so tretje osebe s tem seznanjene.

Način dostopa

(24) V izpodbijani odločbi je organ podal navedbe arboristke v njenem strokovnem mnenju v okviru presoje obstoja izjeme poslovne skrivnosti. Glede slednje izjeme je IP ugotovil, da ne obstaja (15) in da strokovno mnenje arboristke predstavlja okoljske podatke (16). Da gre za okoljske podatke je pomembno tudi z vidika načina dostopa. V mnenju je namreč navedeno, da se dovoljuje le vpogled vanj, v obravnavani zadevi pa je prosilka zahtevala posredovanje dokumentov v elektronski obliki. Omejitev načina dostopa zakonodaja s področja dostopa do informacij javnega značaja v povezavi z avtorskopravno zakonodajo priznava avtorsko varovanim delom, pri katerih je imetnik avtorskih in sorodnih pravic tretja oseba. Kljub temu pa tudi v primeru, če gre za avtorskopravno varovano delo, drugi stavek drugega odstavka 25. člena ZDIJZ določa, da kadar gre za podatke iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej okoljske podatke, opomba IP), organ ne glede na prejšnji stavek (torej na omejitev na vpogled, opomba IP), omogoči dostop v skladu s prejšnjim stavkom, torej tudi v obliki prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa.

(25) Ker je IP torej v obravnavani zadevi presodil, da strokovno mnenje arboristke predstavlja okoljske podatke, se do navedb, ali gre za avtorskopravno varovani dokument, ni posebej opredeljeval, ker ZDIJZ tudi v tem primeru omogoča, da se prosilec z njim seznani, v katerikoli od zakonsko predvidenih načinov seznanitve.

(26) Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilke treba delno ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava glede obstoja izjeme poslovne skrivnosti za strokovno mnenje arboristke, za zapisnike strokovnih komisij glede obstoja izjeme notranjega delovanja ter glede varovanih osebnih podatkov tudi za ostale dokumente, delno odpraviti. Pritožbo pa je IP zavrnil glede osebnih podatkov, za katere tudi IP ni našel pravne podlage za razkritje. Organ je dolžan prosilki posredovati zahtevane informacije na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(27) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

(28) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Iz prakse Upravnega sodišča RS na primer izhaja, da se je izjema notranjega delovanja nanaša na sklepe in kolegije ministrstva (Sodba št. I U 896/2015-8, z dne 11. 4. 2016) ali pa magnetogram seje Vlade RS (Sodba št. I U 1837/2014-25, z dne 11. 2. 2016.

[2] Glej na primer prispevek na …

[3] https….

[4] https://zaps.si/obcinski-urbanisti/seznam-obcinskih-urbanistov/.

[5]https...

[6] https...