dekorativna slika

prosilec - Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport

+ -
Datum: 21.09.2026
Številka: 090-295/2026
Kategorije: Ali dokument obstaja

Povzetek:

Prosilec je na organ naslovil več zahtev, organ pa je vse zahteve zavrnil z argumentom, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Po prejemu pritožbe je organ ponovno preveril svoje evidence in ugotovil, da razpolaga z dokumentom, ki ustreza eni izmed prosilčevih zahtev in ga je prosilcu tudi posredoval. IP je v zvezi s pritožbo prosilca izdal sklep in odločbo. S sklepom je pritožbo prosilca v delu, v katerem mu je organ dokument že posredoval, zavrgel zaradi pomanjkanja pravnega interesa. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, ker je organ prepričljivo pojasnil in izkazal, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.


Odločba:

Številka: 090-295/2026/4

Datum: 21. 9. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 240. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 23. 6. 2026, zoper odločbo Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-38/2026-2180-4 z dne 22. 6. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednji

                                                                            S K L E P    

1.   Pritožba prosilca z dne 23. 6. 2026, zoper odločbo Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, št. 090-38/2026-

     2180-4 z dne 22. 6. 2026, se v delu, ki se nanaša na prvo alinejo 1. točke izreka, zavrže.

                                                                                    i n       

                                                                          O D L O Č B O

 

1. Pritožba prosilca z dne 23. 6. 2026, zoper odločbo Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, št. 090-38/2026-

    2180-4 z dne 22. 6. 2026, se v delu, ki se nanaša na drugo alinejo 1. točke izreka, zavrne. 

2.  V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

 

(1) Prosilec je na organ naslovil tri zahteve, v katerih je v elektronski obliki zahteval:

- v zahtevi z dne 25. 5. 2026, je zahteval dokument, ki je nastal pri organu na osnovi izdanega Poslovnega poročila Tržnega inšpektorata Republike Slovenije (v nadaljevanju TIRS) za leto 2025,

- v zahtevi z dne 27. 5. 2025, je zahteval dostop do dokumentov, ki so bili izdani/prejeti v zvezi s prijavami zoper TIRS o neobjavljanju neskladnih in nevarnih proizvodov na spletni strani https://www.gov.si/podrocja/podjetnistvo-in-gospodarstvo/varstvo-potrosnikov-in-konkurence/nevarni-in-neskladni-izdelki/ in

- v zahtevi z dne 8. 6. 2026, je zahteval izpis zadev o tovrstnem nadzoru trga (zamenljiva oprema za namestitev na kosilnice s kosilno glavo na nitko) in sicer v letih 2025 in 2026.

(2) Organ je o vseh zahtevah odločil z odločbo št. 090-38/2026-2180-4 z dne 22. 6. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je vse tri zahteve prosilca zavrnil, z argumentom, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 23. 6. 2026, v kateri izpodbija odločbo organa v prvi in drugi alineji 1. točke izreka odločbe. Prosilec je mnenja, da je nemogoče, da organ ne razpolaga z nobenim izmed zahtevanih dokumentov.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, odstopil v reševanje IP. Organ je skupaj z odstopom pritožbe, dne 2. 7. 2026 pojasnil, da je po naknadnem preverjanju našel dokument, ki ustreza prosilčevi zahtevi z dne 25. 5. 2026 in mu ga tudi posredoval (gre za dokument, ki odraža odziv organa na Poslovno poročilo TIRS za leto 2025). Opredelil se je do pritožbenih navedb prosilca glede nestrinjanja o nerazpolaganju organa z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 27. 5. 2026. Navedel je, da je po prejemu pritožbe preveril svoje uradne evidence, kjer bi se zahtevane informacije, če bi sploh obstajale, nahajale. Organ je preveril zadeve in vpise v sistemu KRPAN, kjer se knjižijo vsa sporočila prosilca. Iz dokumenta, ki ga je priložil, to je izpis iz Krpana, je razvidno, da med evidentiranimi sporočili ni takšnega, ki bi se nanašal na neobjavljanje neskladnih in nevarnih proizvodov. Organ je preveril tudi evidenco dokumentov, ki se nanašajo na pritožbe zoper delo inšpektorjev in v ta namen poslal Excelov dokument, iz katerega so razvidni vsi dokumenti, pri čemer se noben ne nanaša na neobjavljanje neskladnih in nevarnih proizvodov. Ker je organ preiskal več mest, kjer bi se zaprošeni dokumenti lahko nahajali, če bi obstajali, verjame, da je v celoti izpolnil standard razumnega iskanja.

(5) IP je v pritožbenem postopku, s pozivom št. 090-295/2026/2 z dne 22. 7. 2026, organ pozval na manjkajočo dokumentacijo, in sicer na zahtevo prosilca z dne 25. 5. 2026. Organ je na poziv odgovoril dne 9. 8. 2026 in priložil predmetno zahtevo.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločitev organa v prvi in drugi alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Prosilec odločitve organa o zavrnitvi njegove zahteve z dne 8. 6. 2026 ne izpodbija, zato IP ni presojal odločitve organa v tretji alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe.

 

K sklepu

 

(8) Prvi odstavek 240. člena ZUP določa, da organ prve stopnje pritožbo zavrže s sklepom, če: ni dovoljena, ni pravočasna, je ni vložila upravičena oseba ali pritožnik nima pravnega interesa.

(9) IP po pregledu spisovne dokumentacije ugotavlja, da je organ v dopisu o odstopu pritožbe z dne 2. 7. 2026 navedel, da je po prejemu pritožbe ponovno preveril svoje evidence in po naknadnem preverjanju našel dokument, ki ustreza prosilčevi zahtevi z dne 25. 5. 2026, v kateri je zahteval dokument, ki je nastal pri organu na osnovi izdanega Poslovnega poročila TIRS za leto 2025. Iz pojasnil organa izhaja, da gre za dokument, ki odraža odziv organa na Poslovno poročilo TIRS za leto 2025. Dejansko gre za dokument Ministrstva za javno upravo z naslovom Poročilo o izvedbi strateških usmeritev in prioritet inšpektorata oziroma inšpekcije v letu 2025 in ocena o izvedbi, v katerem je pod točko 6 (Ocena o izvedbi) zajeto stališče organa glede Poročila  TIRS za leto 2025. Organ je poslal dokazilo, iz katerega izhaja, da je dokument prosilcu po prejemu pritožbe, dne 2. 7. 2026 posredoval na njegov elektronski naslov. IP je vpogledal v dokument Poročilo o izvedbi strateških usmeritev in prioritet inšpektorata oziroma inšpekcije v letu 2025 in oceno o izvedbi, št. 010-2387/20525-3130 in ugotavlja, da iz 6. točke izhaja mnenje organa v zvezi z izvajanjem sistemskih inšpekcijskih nadzorov v letu 2025 s strani Tržnega inšpektorata RS na podlagi prejetih različnih pobud in prijav. IP glede na navedbe in dokazila organa, ugotavlja, da je organ v zvezi z zahtevo z dne 25. 5. 2026, po prejemu pritožbe prosilca, izpolnil svojo dolžnost po ZDIJZ in prosilec nima več pravnega interesa za vodenje pritožbenega postopka zoper prvo alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe, ker mu je organ zahtevan dokument že posredoval in njegovi zahtevi dejansko ugodil. Slednje pomeni, da si prosilec tudi z odpravo izpodbijane odločbe v tem delu svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati in tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje pritožbenega postopka, zato je IP njegovo pritožbo v tem delu zavrgel. IP mora ves čas pritožbenega postopka po uradni dolžnosti paziti, da so izpolnjeni vsi formalni pogoji za vodenje pritožbenega postopka in ker je v obravnavani zadevi ugotovil, da je treba pritožbo v delu, ki se nanaša na prvo alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe v zvezi z zahtevo z dne 25. 5. 2026, zavreči na podlagi 4. alineje prvega odstavka 240. člena ZUP, se ni bil pristojen v tem delu vsebinsko spuščati v obravnavo pritožbe.

K odločbi

(10) IP ugotavlja, da ima prosilec pravni interes  za izpodbijanje odločbe glede druge alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe, to je glede odločitve organa v zvezi z zahtevo z dne 27. 5. 2026. Prosilec je s predmetno zahtevo zahteval dokumente, ki so bili izdani/prejeti v zvezi s prijavami zoper TIRS o neobjavljanju neskladnih in nevarnih proizvodov na spletni strani https://www.gov.si/podrocja/podjetnistvo-in-gospodarstvo/varstvo-potrosnikov-in-konkurence/nevarni-in-neskladni-izdelki/.

(11) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(12) Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu.

(13) IP poudarja, da je v obravnavanem primeru ključno vprašanje, ali zahtevana dokumentacija obstaja v materializirani obliki in ali organ z njo razpolaga. IP je vpogledal v celotno spisno dokumentacijo in ugotavlja naslednje. Iz pojasnil organa z dne 2. 7. 2026 izhaja, da je organ preveril svoje uradne evidence, kjer bi se zahtevane informacije, če bi sploh obstajale, nahajale in navedel, da je preveril zadeve in vpise v sistemu KRPAN, kjer se knjižijo vsa sporočila prosilca. Iz dokumenta, ki ga je priložil, to je izpis iz Krpana, je razvidno, da med evidentiranimi sporočili ni takšnega, ki bi se nanašal na neobjavljanje neskladnih in nevarnih proizvodov. Organ je preveril tudi evidenco dokumentov, ki se nanašajo na pritožbe zoper delo inšpektorjev in v ta namen poslal Excelov dokument, iz katerega so razvidni vsi dokumenti, pri čemer se noben ne nanaša na neobjavljanje neskladnih in nevarnih proizvodov. Iz pojasnil organa še izhaja, da je preiskal več mest, kjer bi se zaprošeni dokumenti lahko nahajali, če bi obstajali. IP je vpogledal v Excelovo tabelo (št. 061-2/2026-2180, izpis pritožb zoper delo inšpektorjev TIRS v 2026, datum izpisa 2. 7. 2026) in ugotovil, da iz nje ne izhaja, da se nanaša na dokumente, ki so bili izdani/prejeti v zvezi s prijavami zoper organa o neobjavljanju neskladnih in nevarnih proizvodov. IP je vpogledal še v izpis iz Krpana, ki vsebuje seznam vhodnih dokumentov, ki jih je organ pridobil s strani prosilca v letu 2026 (izpis z dne  2. 7. 2026, ki vsebuje 345. dokumentov). Iz kratke vsebine dokumentov ne izhaja, da bi se nanašali na morebitne prijave ali v zvezi s prijavami ustvarjenimi/prejetimi dokumenti o neobjavljanju neskladnih in nevarnih proizvodov. Glede na navedbe in dokazila organa, IP ne dvomi, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

(14) Dokazno breme glede obstoja dokumentacije sicer primarno nosi organ, ki mora izkazati, da je opravil ustrezno preverbo obstoja zahtevanih informacij. IP ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru tej obveznosti zadostil, saj je prepričljivo pojasnil, da z zahtevanim dokumentom dejansko ne razpolaga, v dokaz pa je priložil izpis iz dokumentarnega sistema Krpan in izpis iz Excelove tabele, kjer se vodijo pritožbe zoper delo inšpektorjev. Prosilec pa tudi ni navedel konkretnih okoliščin in dokazov zakaj meni, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga (npr. ni navedel kdaj naj bi na organ naslovil opozorilo, kakšna je njegova vsebina itd.). Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da z zahtevano dokumentacijo, ki jo je prosilec zahteval v zahtevi z dne 27. 5. 2026, organ ne razpolaga. IP pa organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga v materializirani obliki. Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da je ta zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.

(15) IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa z dokumentarnim gradivom oziroma glede pravilnosti odločitev organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. 

Sklepno

(16) Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da prosilec nima pravnega interesa za pritožbo zoper drugo alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe, zato jo je zavrgel, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Glede pritožbe zoper drugo alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe, pa je IP ugotovil, da je neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(17) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(18) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

 

Postopek vodila:

Sara Rupar, dipl. prav. (UN)

raziskovalka IP  

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica IP