prosilec - Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport

Številka: 090-253/2026/11

Datum: 7. 9. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22 in 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 in 85/25 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe …, ki jo zastopa Odvetniška družba … (v nadaljevanju: stranski udeleženec), št. 134/26 z dne 27. 5. 2026, zoper odločbo MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO, TURIZEM IN ŠPORT, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-18/2026-2180-8 z dne 5. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba stranskega udeleženca št. 134/26 z dne 27. 5. 2026, zoper odločbo MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO, TURIZEM IN ŠPORT, št. 090-18/2026-2180-8 z dne 5. 5. 2026, se zavrne.

2.     Zahteva stranskega udeleženca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) …(v nadaljevanju: prosilec) je, na podlagi ZDIJZ, z zahtevo z dne 23. 2. 2026 zahteval od organa posredovanje dokumentov stranskega udeleženca v zvezi s sofinanciranjem projekta »Razvoj inovativnega elektromotorja EMATOMIM«, Javni razpis »Spodbude za raziskovalno razvojne projekte 2 – 2. odpiranje« (v nadaljevanju: Javni razpis), in sicer:

- prijavo oziroma vlogo upravičenca na javni razpis,

- sklep o odobritvi sofinanciranja,

- pogodbo o sofinanciranju ter vse anekse,

- vse vmesne zahtevke za izplačilo sredstev,

- dokazila o upravičenosti stroškov, ki so bila podlaga za izplačilo,

- vmesna poročila o napredku projekta,

- zaključno poročilo projekta,

- morebitna poročila, zapisnike ali ugotovitve nadzora v zvezi z izvedbo projekta (če obstajajo),

- morebitne odločbe ali sklepe v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi ali obveznostjo vračila sredstev (če obstajajo).

Kot način seznanitve je določil elektronsko obliko, na naveden naslov e-pošte.

(2) Organ je s sklepom št. 090-18/2026-2180-2 z dne 26. 2. 2026 rok za odločitev, skladno s prvim odstavkom 24. člena ZDIJZ, podaljšal za 30 (trideset) delovnih dni, in sicer zaradi pritegnitve stranskega udeleženca v postopek ter zaradi izvedbe delnega dostopa.

(3) Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi je organ, z dopisoma št. 090-18/2026-2180-3 z dne 3. 3. 2026 in št. 090-18/2026-2180-6 z dne 23. 3. 2026, pozval stranskega udeleženca k prijavi stranske udeležbe v postopku. Stranski udeleženec je v postavljenem roku z dopisom z dne 9. 3. 2026 in dopolnitvijo z dne 31. 3. 2026 priglasil stransko udeležbo ter priložil Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 26. 1. 2026 (v nadaljevanju: Sklep). Navedel je, da zahtevana dokumentacija vsebuje podatke, ki zanj predstavljajo poslovno skrivnost in s tem izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Opredelil je tržno vrednost podatkov in potencialno škodo, ki bi mu nastala z razkritjem podatkov. Med drugim je navedel, da zahtevana dokumentacija obsega podrobne tehnične rešitve, razvojne koncepte elektromotorja, konstrukcijske in tehnološke parametre ter raziskovalne rezultate, ki predstavljajo rezultat večletnega raziskovalno-razvojnega dela družbe. Zahtevana dokumentacija tako vsebuje podatke, ki sodijo v jedro njegovega poslovnega modela, razvojnih aktivnosti, stroškovne strukture, organizacije dela, kadrovskih kapacitet, finančne konstrukcije, tehnoloških rešitev, terminskih planov, metod izvedbe projekta, nabavnih razmerij, pogodbenih mehanizmov, notranjih postopkov ter drugih konkurenčno občutljivih informacij. Razkritje teh informacij bi tako konkurenci omogočilo neposreden vpogled v tehnološke rešitve in razvojne koncepte, zmanjšalo konkurenčno prednost družbe na trgu, povzročilo škodo znanstvenemu in tehnološkemu potencialu družbe, škodovalo pogajalskemu položaju družbe v razmerjih s partnerji, dobavitelji in naročniki, poseglo v varovane poslovne interese družbe in konzorcijskih oziroma pogodbenih razmerij, negativno vplivalo na poslovne in finančne interese družbe. Navedel je tudi, da izvaja razumne ukrepe za varovanje zaupnosti teh informacij, pri čemer je poudaril, da ima z več kupci, dobavitelji in poslovnimi partnerji sklenjene pogodbe o varovanju zaupnih informacij, ki izrecno določajo varovanje tehničnih, razvojnih in poslovnih informacij. Razkritje bi tako povzročilo tudi kršitev pogodbenih obveznosti družbe do poslovnih partnerjev. Izrecno je navedel, da uveljavlja varstvo poslovne skrivnosti najmanj glede prijave oziroma vloge upravičenca na javni razpis, pogodbe o sofinanciranju ter vseh aneksov, vseh vmesnih zahtevkov za izplačilo sredstev, dokazil o upravičenosti stroškov, ki so bila podlaga za izplačilo, vmesnih poročil o napredku projekta, zaključnega poročila projekta. V tej dokumentaciji se namreč nahajajo finančni podatki, kalkulacije, stroškovne postavke, struktura upravičenih stroškov in način financiranja, podatki o kadrih, kadrovskih obremenitvah, kompetencah, notranji organizaciji in razporeditvi dela, tehnični, tehnološki, razvojni in izvedbeni podatki, metodologije, terminski načrti, razvojne faze in operativni modeli izvajanja projekta, podatki o poslovnih partnerjih, pogodbenih razmerjih, dobaviteljih, podizvajalcih in drugih poslovnih povezavah, vsebine, ki razkrivajo know-how družbe in njene konkurenčne prednosti. Izrecno tako nasprotuje razkritju finančnih, kadrovskih, tehničnih, tehnoloških, razvojnih, organizacijskih in drugih konkurenčno občutljivih podatkov, vsebovanih v navedeni dokumentaciji. Navedel je tudi posebno opozorilo glede testa škode, saj bi razkritje opisanih podatkov povzročilo konkretno in občutno škodo njegovemu konkurenčnemu položaju. Ne gre za splošne ali abstraktne navedbe, temveč za informacije, iz katerih je mogoče natančno razbrati, kako družba načrtuje in izvaja raziskovalno-razvojne aktivnosti, s kakšnimi resursi, kadri in stroški posluje, katere tehnične in razvojne rešitve uporablja, kako strukturira svoje projektno, pogodbeno in finančno delovanje. Takšne informacije imajo jasno tržno vrednost in so za tretje osebe poslovno uporabne. Njihovo razkritje bi neupravičeno poseglo v legitimno varovan poslovni interes družbe.

(4) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-18/2026-2180-8 z dne 5. 5. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil v delu, v katerem zahtevani dokumenti vsebujejo poslovne skrivnosti skladno z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in osebne podatke skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z izjemo varstva poslovne skrivnosti je del zahtevanih dokumentov, ki je nastal pred 20. 4. 2019, presojal na podlagi 39. in 40. člena takrat veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD- 1), dokumente, ki so nastali 20. 4. 2029 ali kasneje, pa na podlagi Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS):

- Upoštevaje 39. člen ZGD-1 je ugotovil, da dokumenti, ki so nastali pred 20. 4. 2019 (vloga z dne 8. 5. 2018 s prilogami), izpolnjujejo pogoje za poslovno skrivnosti po subjektivnem kriteriju ZGD-1. Po vpogledu v Sklep je namreč ugotovil, da se kot poslovna skrivnost štejejo projektna dokumentacija in prijava na javni razpis, tehnične in konstrukcijske rešitve elektromotorja, razvojni koncepti in raziskovalni rezultati, tehnološki postopki in know-how, razvojne metode in testni rezultati, finančni načrti projekta in struktura stroškov, razvojni časovni načrti, poročila o napredku projekta, dokumentacija o upravičenosti stroškov, pogodba o sofinanciranju in aneksi ter vse druge informacije, ki razkrivajo tehnološke, raziskovalne ali poslovne rešitve družbe. Navedeno torej ustreza zakonski določbi po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 in je tako podan subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti v zvezi z vlogo z dne 8. 5. 2018 s prilogami (v nadaljevanju: Vloga).

- Glede na to, da so preostali dokumenti oziroma podatki nastali po uveljavitvi ZPosS, je organ za te pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS. Organ je vpogledal v pogodbo št. C2130-19-096901 z dne 10. 5. 2019, dodatek št. 1 k predmetni pogodbi ter vse tri zahtevke za izplačilo sredstev, vključno z zahtevanimi dopolnitvami, dokazili o upravičenosti stroškov ter poročili. Ugotovil je, da:

• pogodbe vsebujejo podatke o zavezah strank, projektnih ciljih, finančnem načrtu, vrstah upravičenih stroškov,

• zahtevki za izplačilo vsebujejo dokazila o upravičenosti stroškov ter

• vmesna in končna poročila vsebujejo podrobne tehnične rešitve, razvojne koncepte elektromotorja, raziskovalne rezultate, itd..

Naštete informacije po svoji vsebini izkazujejo strokovno znanje in izkušnje, poslovne informacije in tehnološke informacije. Gre za informacije, ki niso splošno znane in tudi niso lahko dostopne osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacije, stranski udeleženec pa jih skladno s Sklepom v celoti šteje kot poslovno skrivnost. Iz sklepa tudi izhaja, da so vsi zaposleni, pogodbeni partnerji in druge osebe, ki pri svojem delu pridejo v stik z informacijami iz tega sklepa, dolžni te podatke varovati kot poslovno skrivnost. Stranski udeleženec je torej razumno ukrepal, da ohrani poslovne skrivnosti. Glede na navedeno in ob upoštevanju domneve iz drugega odstavka 2. člena ZPosS, je organ ugotovil, da sta izpolnjeni prva in tretja alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, torej, da gre za informacije, ki niso splošno znane in da so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani. Prav tako je tudi v zvezi s pojmom tržne vrednosti upošteval navedbe stranskega udeleženca, ki jih je IP povzel predhodno, zato jih v izogib ponavljanju ne navaja ponovno. Organ je tako, upoštevaje navedbe stranskega udeleženca, ocenil, da imajo informacije visoko tržno vrednost ter da je posledično izpolnjena zahteva iz 2. alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS.

Ker je torej ugotovil, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo kriterije za opredelitev poslovne skrivnosti, je presodil še, ali zahtevani dokumenti vsebujejo podatke, ki so javni že na podlagi zakona in, ki po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1 oziroma tretjem odstavku 2. člena ZPosS ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Zahtevani dokumenti so nastali v postopku dodelitve sredstev na podlagi javnega razpisa »Spodbude za raziskovalno razvojne projekte 2«. Gre za podatke iz izbrane vloge oziroma podatke prejemnika javnih sredstev, zato je treba upoštevati še določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Upoštevaje sodno prakso, je organ nadalje ugotovil, da posamezni podatki predstavljajo podatke o izpolnjevanju pogojev iz javnega razpisa, pa tudi o nadzoru nad namensko porabo sredstev in doseganjem ciljev, ki so bili določeni s pogodbo in za katere so bila sredstva dodeljena. Našteti podatki so absolutno javni podatki, zato jih ni mogoče določiti kot poslovno skrivnost. Organ je tako odločil o delnem dostopu do zahtevanih dokumentov, kot to izhaja iz izpodbijane odločbe. Navedel je še, da prekriti dokumenti niso predstavljali obveznih dokazil (prva alineja), oziroma ne izkazujejo porabe javnih sredstev v zvezi z izvedbo operacije »Razvoj inovativnega elektromotorja EMATOMIM« (druga alineja), zato so lahko določeni kot poslovna skrivnost. Organ se je opredelil tudi do izjeme varstva osebnih podatkov, upoštevaje določbe Splošne uredba o varstvu podatkov[1], konkretno prve in druge točke 4. člena, 86. člena ter 6. člena. Razkritje podatkov javnosti je zakonito (dopustno) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Ker je ugotovil, da predstavljajo posamezni podatki varovane osebne podatke, je odločil, da te podatki prekrije. Ne glede na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa organ v dokumentih ni prekril podatkov o zakonitem zastopniku stranskega udeleženca ter osebnih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ker so javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob upoštevanju navedbe stranskega udeleženca, da je v teku sodni postopek, je organ v nadaljevanju preveril tudi, ali je izpolnjena izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Za namen pridobitve mnenja pristojnega sodišča je pozval stranskega udeleženca, da organu posreduje podatke o sodišču, pred katerim se postopek vodi ter o opravilni številki zadeve. Ker stranski udeleženec v postavljenem roku ni odgovoril, je organ zaključil, da izjema po tej točki ni podana. Dostop do dokumentov iz 8. in 9. točke zahteve pa je organ zavrnil, ker z njimi ne razpolaga.

(5) Stranski udeleženec je zoper odločbo organa vložil pritožbo št. 134/26 z dne 27. 5. 2026. Uvodoma je poudaril, da je organ štel kot poslovno skrivnost določene dokumente (ki jih je tudi navedel), ki nikakor ne predstavljajo vseh poslovnih skrivnosti, medtem ko del te dokumentacije niti ni poslovna skrivnost (kot npr. članek, …). Na drugi strani pa je organ za dokumente, ki so bili predloženi zadevnemu razpisu, razlagal bistveno preozko pojem poslovne skrivnosti in tako med informacije javnega značaja zajel tudi dokumente, ki nedvomno vsebujejo poslovne skrivnosti. Do slednjih se je stranski udeleženec tudi konkretneje opredelil. Organ je tako napačno uporabil materialno pravo in napačno ugotovil dejansko stanje. Nadalje pa je stranski udeleženec mnenja, da bi tudi delni dostop do prej navedenih dokumentov ogrozil zaupnost varovanih informacij. Ne glede na to pa je, podredno in iz previdnosti, pozval IP, da navedene dokumente skrbno pregleda in odloči, kateri konkretni podatki so varovane informacije in jih skladno z institutom delnega dostopa zakrije. Izrecno je navedel, da IP spremeni izpodbijano odločbo tako, da se izločijo tudi naslednji dokumenti, ki za stranskega udeleženca predstavljajo poslovno skrivnost:

- Vloga, podredno obrazca 2 in 3;

- pod alinejo »prvi zahtevek za izplačilo« na prvi strani:

• priloga 1 - vsebinsko poročilo z dne 27. 6. 2019,

• priloga 2a - finančno poročilo z dne 27. 6. 2019,

• priloga 3 - zbirni obrazec za stroške dela z dne 27. 6. 2019,

• priloga 4 - mesečne časovnice zaposlenih, pogodbe o zaposlitvi, sklepi o razporeditvi in izpisi zavarovanj zaposlenih;

- pod alinejo »prva dopolnitev prvega zahtevka za plačilo« na drugi strani:

• priloga 2a - finančno poročilo z dne 23. 8. 2019,

• dopolnjene mesečne časovnice zaposlenih, pogodba o zaposlitvi in sklep o razporeditvi na projektno delo z dne 11. 2. 2019,

• priloga 1 - vsebinsko poročilo z dne 23. 8. 2019;

- pod alinejo »druga dopolnitev prvega zahtevka za plačilo« na drugi strani:

• popravljena mesečna časovnica za zaposlenega,

• priloga 2a - finančno poročilo z dne 12. 9. 2019;

- pod alinejo »tretja dopolnitev prvega zahtevka za plačilo« na drugi strani:

• popravljena mesečna časovnica za zaposlenega,

• priloga 3 - zbirni obrazec za stroške dela z dne 10. 9. 2019;

- pod alinejo »četrta dopolnitev prvega zahtevka za plačilo« na drugi strani:

• priloga 3 - zbirni obrazec za stroške dela z dne 12. 9. 2019;

- pod alinejo »drugi zahtevek za izplačilo«:

• priloga 1 - vsebinsko poročilo z dne 20. 3. 2020,

• priloga 2a - finančno poročilo z dne 23. 3. 2020,

• priloga 3 - zbirni obrazec za stroške dela z dne 25. 3. 2020,

• priloga 6 - zbirni obrazec za stroške zunanjih izvajalcev z dne 23. 3. 2020,

• priloga 4 - mesečne časovnice raziskovalcev,

• priloga 4 - mesečne časovnice tehničnih sodelavcev,

• poročilo 1. faze dela na raziskovalno razvojnem sodelovanju na področju razvojno-raziskovalnega dela, meritev in svetovanja z dne 3. 6. 2019,

• poročilo 2. faze dela na raziskovalno razvojnem sodelovanju na področju razvojno-raziskovalnega dela, meritev in svetovanja z dne 4. 3. 2020,

• finančno poročilo o izvajanju operacije z dne 21. 4. 2020,

• vsebinsko poročilo o izvajanju operacije z dne 21. 4. 2020;

- pod alinejo »prva dopolnitev drugega zahtevka za plačilo« na tretji strani:

• priloga 2a - finančno poročilo z dne 14. 4. 2020,

• popravljene mesečne časovnice zaposlenih,

• dopolnjeno poročilo 2. faze dela na raziskovalno razvojnem sodelovanju na področju razvojno raziskovalnega dela, meritev in svetovanja z dne 10. 4. 2020,

• priloga 3 - zbirni obrazec za stroške dela z dne 14. 4. 2020,

- pod alinejo »druga dopolnitev drugega zahtevka za plačilo«:

• priloga 2a - finančno poročilo z dne 21. 4. 2020,

• priloga 3 - zbirni obrazec za stroške dela z dne 21. 4. 2020;

- pod alinejo »tretji zahtevek za izplačilo«:

• priloga 1 - vsebinsko poročilo z dne 1. 4. 2021,

• priloga 1a - končno vsebinsko poročilo o izvedbi projekta z dne 1. 4. 2021,

• priloga 2a - finančno poročilo z dne 26. 3. 2021,

• priloga 3 - zbirni obrazec za stroške dela z dne 26. 3. 2021,

• priloga 4 - mesečne časovnice raziskovalcev,

• priloga 4 - mesečne časovnice tehničnih sodelavcev,

• poročilo 3. faze dela na raziskovalno razvojnem sodelovanju na področju razvojno-raziskovalnega dela, meritev in svetovanja z dne 26. 3. 2021,

• finančno poročilo o izvajanju operacije z dne 4. 6. 2021,

• vsebinsko poročilo o izvajanju operacije z dne 4. 6. 2021;

- pod alinejo »prva dopolnitev tretjega zahtevka za plačilo«:

• priloga 4 - dopolnjene mesečne časovnice raziskovalcev,

• priloga 4 - dopolnjene mesečne časovnice tehničnih sodelavcev,

• priloga 1a - končno vsebinsko poročilo o izvedbi projekta z dne 21. 4. 2021,

• priloga k končnemu vsebinskemu poročilu o izvedbi projekta z dne 21. 4. 2021,

• priloga 1 - vsebinsko poročilo z dne 21. 4. 2021,

• priloga 2a - finančno poročilo z dne 21. 4. 2021,

• priloga 3 - zbirni obrazec za stroške dela z dne 21. 4. 2021,

• izjava o dokončanju 3. faze dela na raziskovalno razvojnem sodelovanju na področju razvojno-raziskovalnega dela, meritev in svetovanja z dne 19. 4. 2021;

- pod alinejo »druga dopolnitev tretjega zahtevka za plačilo«:

• dopolnjene časovnice za zaposlene

• dopolnjena priloga k končnemu vsebinskemu poročilu o izvedbi projekta z dne 13. 5. 2021;

- pod alinejo »tretja dopolnitev tretjega zahtevka za plačilo«:

• dopolnjena priloga k končnemu vsebinskemu poročilu o izvedbi projekta z dne 31. 5. 2021.

Podredno in iz previdnosti pa je stranski udeleženec predlagal še, da se navedeni dokumenti pregledajo in se v njih prikrijejo podatki, ki se nanašajo na varovane informacije v zvezi s poslovno skrivnostjo.

(6) Prosilec se je o pritožbi stranskega udeleženca izjasnil z odgovorom z dne 1. 6. 2026. Izpostavil je, da ne gre za zasebni projekt stranskega udeleženca, temveč projekt, izbran in sofinanciran v okviru javnega razpisa. Nadalje je poudaril, da je zahteva stranskega udeleženca po varstvu podatkov splošna oziroma pavšalna, saj je treba upoštevati še 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ne gre namreč za interno dokumentacijo stranskega udeleženca, ampak za dokumente, ki so bili predloženi v postopku pridobitve, izvajanja in izplačevanja javnih sredstev. Opredelil se je tudi glede dostopa do posameznih dokumentov, upoštevaje navedbe stranskega udeleženca in razpisno dokumentacijo ter ob tem izpostavil še prakso IP

(7) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo stranskega udeleženca, z dopisom št. 090-18/2026-2180-15 z dne 8. 6. 2026, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente, ki se tičejo zadeve (dokumente postopka po ZDIJZ in dokumente, ki so predmet zahteve). Na poziv IP, št. 090-253/2026/6 z dne 13. 8. 2026, je organ posredoval IP še Razpisno dokumentacijo Javnega razpisa SPODBUDE ZA raziskovalno razvojne PROJEKTE 2 (v nadaljevanju: Razpisna dokumentacija).

Pritožba stranskega udeleženca ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(8) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) IP ugotavlja, da stranski udeleženec izpodbija odločbo v delu, kot to izhaja iz 5. točke obrazložitve te odločbe. V okviru teh pritožbenih navedb je tako IP tudi opravil preizkus izpodbijane odločbe.

(10) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ ter da razpolaga z zahtevanimi podatki v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej v obravnavanem primeru izpolnjeni. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih podatkov, za katere stranski udeleženec zatrjuje, da predstavljajo njegovo poslovno skrivnost.

Izjema varstva poslovne skrivnosti

(11) Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Navedeno pomeni, da se dostop do dokumentov, ki so v obravnavanem primeru nastali po uveljavitvi ZPosS, presoja po določbah ZPosS, dostop do dokumentov, ki so nastali pred tem datumom, pa po določbah 39. in 40. člena ZGD-1, kot je to pravilno presodil že organ.

(12) IP pred konkretno presojo dokumentov ugotavlja, da je organ odobril stranskemu udeležencu dodeljena nepovratna sredstva v višini 193.284,66 evra za sofinanciranje projekta Razvoj inovativnega elektromotorja EMATOMIM (sklep št. 4300-2/2017/1709 z dne 27. 11. 2018), na podlagi njegove prijave na javni razpis.

Vloga

(13) Pojem poslovne skrivnosti je ZGD-1 urejal v določbah členov 39. in 40. Razlikoval je dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. V prvem in drugem odstavku 40. člena pa je določal, da družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost. Ob tem pa IP opozarja še na določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po kateri se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni (ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev).

(14) Kot izhaja iz pravne teorije, se subjektivni kriterij odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ni spuščal v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je bila prepuščena njemu samemu. Kot izhaja npr. iz sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. I U 764/2015-27 (točka 12), ni mogoče posegati v avtonomijo gospodarskega subjekta, da sam določi s pisno odredbo oziroma sklepom, kaj šteje za poslovno skrivnost, če niso podane zakonsko določene izjeme po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Ne glede na to, pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati.

(15) Glede časovne veljavnosti akta, s katerim se označijo podatki za poslovno skrivnost, IP opozarja na stališče sodne prakse, ki izhaja iz sodb Upravnega sodišča št. U 1976/2008 z dne 26. 5. 2010, št. I U 599/2014 z dne 3. 11. 2015 ter št. I U 1573/2014 z dne 18. 11. 2015. Rdeča nit vseh sodb je dejstvo, da se s sklepom lahko označi informacije za poslovno skrivnost sicer tudi za nazaj, vendar pa se takšen sklep šteje za pravočasnega le, če je izdan še pred prejemom zahteve za dostop do informacije javnega značaja. Ob vpogledu v predloženo dokumentacijo IP ugotavlja, da je stranski udeleženec izdal Sklep 26. 1. 2026, torej pred vložitvijo zahteve prosilca.

(16) Nadalje IP po vpogledu v Sklep ugotavlja, da Sklep, ki določa poslovno skrivnost dokumentov v zvezi z izvedbo zadevnega projekta, opredeljuje kot poslovno skrivnost stranskega udeleženca tudi projektno dokumentacijo in prijavo na javni razpis, tehnične in konstrukcijske rešitve elektromotorja, tehnološke postopke in know-how, finančne načrte projekta in strukturo stroškov,….

(17) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da zahtevani podatki Vloge, o dostopu do katerih je organ odločil v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca po subjektivnem kriteriju, razen osnovnih podatkov o stranskem udeležencu, ki so dostopni že v javnih evidencah, in vzorca pogodbe, ki ga je pripravil organ. Ne glede na to pa je treba nadalje upoštevati še določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, v skladu s katero se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Upoštevaje to določbo, je IP v nadaljevanju presojal še dostop do zahtevanih podatkov z vidika porabe javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ostali dokumenti

(18) Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS).

Po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS predstavljajo torej poslovno skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve.

(19) Glede na to, da ZPosS kot enega od kriterijev za določitev poslovne skrivnosti izrecno zahteva določeno skrbnost imetnika poslovne skrivnosti, IP meni, da uveljavljanje poslovne skrivnosti v obravnavanem primeru ni utemeljeno. Po mnenju IP stranski udeleženec pri predložitvi Vloge in zahtevkov za izplačilo s prilogami organu ni ravnal z zadostno skrbnostjo, da bi zavaroval te podatke kot svojo poslovno skrivnost, zato poslovne skrivnosti pri dokumentih, katerih razkritju sedaj nasprotuje, v obravnavanem primeru ni mogoče prepoznati. Za njeno priznanje morajo biti namreč hkrati izpolnjeni vsi trije pogoji, pri čemer IP ugotavlja, da ni izpolnjen že kriterij po 3. alineji prvega odstavka 2. člena ZPosS. Zahtevani dokumenti namreč niso označeni kot poslovna skrivnost, niti ni bil organu pravočasno (ob predložitvi Vloge in zahtevkov organu) predložen ustrezen akt stranskega udeleženca, ki bi zahtevane podatke določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki. Sklep je namreč stranski udeleženec izdal šele 26. 1. 2026, torej nekaj let po nastanku zadnjega zahtevanega dokumenta iz leta 2021.

(20) IP k navedenemu izpostavlja obrazložitev predlagatelja Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, ki pri obrazložitvi določb 2. člena navaja, citirano:

»V drugem odstavku je določena izpodbojna domneva, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če imetnik poslovne skrivnosti informacijo pisno določi kot poslovno skrivnost. Če torej fizična ali pravna oseba določeno informacijo opredeli kot poslovno skrivnost v pisni obliki (gospodarska družba na primer s pisnim sklepom družbe, s sprejetjem pravilnika, navodil ali katerimkoli drugim aktom družbe) in s tem seznani vse osebe, ki lahko pridejo v stik s takimi informacijami, zlasti npr. družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost, se šteje, da je razumno ukrepala ali storila vse potrebno, da informacijo ohrani kot skrivnost. Pisna opredelitev poslovne skrivnosti pa je le eden od primerov razumnega ukrepanja. Pri presoji ravnanja imetnika je namreč pomembno to, da je ravnal skrbno (upoštevati je treba tudi standard dobrega gospodarja ali gospodarstvenika) in z namenom zaščite svoje poslovne skrivnosti.«.

(21) K navedenemu pa IP dodaja še, da je organ že v Razpisni dokumentaciji izrecno opozoril prijavitelje na Javni razpis, da podatke označijo kot poslovno skrivnost in to obrazložijo, če menijo, da predstavljajo posamezni podatki poslovno skrivnost, citirano: »

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja informacijo javnega značaja opredeljuje kot: »Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.«. Prijavitelje na javni razpis zato opozarjamo, naj tiste dele vloge, v katerih se nahajajo zaupni podatki, posebej označijo kot poslovno skrivnost. Vsi tisti deli vloge, ki ne bodo posebej označeni kot poslovna skrivnost, bodo ob morebitni zahtevi po vpogledu s strani drugih prijaviteljev posredovani v pregled drugim prijaviteljem, skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Poslovno skrivnost se označi tako, da se v primeru krajše vsebine na začetku le-te jasno navede »POSLOVNA SKRIVNOST«, v primeru daljše vsebine celotne strani pa se navede »POSLOVNA SKRIVNOST« na vrhu strani. Napis »POSLOVNA SKRIVNOST« naj bo označen z dovolj velikimi črkami in izstopajočo barvo, da bo ob pregledu vloge takoj opazen. V OBRAZCU 1 mora prijavitelj tudi pojasniti, zakaj je določena vsebina vloge označena kot poslovna skrivnost. Upoštevaje navedeno IP po vpogledu v OBRAZEC 1, ki ga je stranski udeženec kot prijavitelj na Javni razpis predložil organu, ugotavlja, da izpolnjen obrazec nima določene POSLOVNE SKRIVNOSTI.

(22) IP zaključuje, da poslovna skrivnost po 2. členu ZPosS pri zahtevanih dokumentih, ki se nanašajo na zahtevana izplačila, ni podana. In tudi, če bi bila podana, bi bilo treba v skladu s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS upoštevati še določbe o porabi javnih sredstev, do katerih se IP opredeljuje v nadaljevanju.

Poraba javnih sredstev

(23) V skladu z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se, ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo poslovne skrivnosti), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[2] Poraba javnih sredstev pa ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[3] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s »porabo javnih sredstev niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih. IP poudarja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. IP se ob tem sklicuje tudi na sodno prakso[4] in poudarja, da je treba ugotavljati, ali so informacije, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, povezane s pogoji in merili javnega naročila, ki morajo biti javni zaradi 1. tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedeno nedvomno velja tudi v postopkih javnih razpisov.

(24) IP po vpogledu v Razpisno dokumentacijo in Pogodbo št. C2130-19-096901 o sofinanciranju operacije Razvoj inovativnega elektromotorja EMATOMIM (v nadaljevanju: Pogodba) ugotavlja:

- Vlogo sestavljajo podatki, ki jih je stranski udeleženec posredoval kot prijavitelj na Javni razpis, ob tem je ugotoviti, da je moral posamezne podatke posredovati na obrazcih organa, objavljenih z Javnim razpisom. Gre torej za podatke, ki jih je organ z Javnim razpisom določil kot relevantne. Organ je v Razpisni dokumentaciji izrecno določil, da je vloga popolna, če vsebuje pravilno in popolno izpolnjene vse zahtevane obrazce in dokazila, in v kolikor vloga ni popolna oziroma tudi po pozivu za dopolnitev vloge ne bo obsegala vseh navedenih sestavin, se bo takšna vloga zavrgla in je organ ne bo vsebinsko obravnaval. Nadalje je bilo v točki 10.1. izrecno določeno tudi, da morajo prijavitelji v vlogi predložiti vse popolno izpolnjene obrazce in dokazila, pri tem pa morajo upoštevati navodila za izpolnjevanje, kot so zapisana v obrazcih, in se držati priporočil glede omejitev obsega strani. Ob tem IP ugotavlja, da je organ odločil o dostopu do dokumentov, ki so bili določeni kot obvezna sestavina popolne vloge, med drugim je morala vloga obsegati tudi potrdilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o številu zaposlenih v podjetju na dan 31. 12. predhodnega koledarskega leta glede na datum oddaje vloge za posameznego odpiranje ali za podjetja, ki za navedeno obdobje še niso bila registrirana v Republiki Sloveniji, drugo ustrezno potrdilo o številu zaposlenih na zadnji dan predhodnega koledarskega leta (31. 12.) glede na dan oddaje vloge.

- Upravičeni stroški

• Razpisna dokumentacija je opredelitev dokazovanja upravičenih stroškov urejala v točki 6.6.. Stranski udeleženec je bil torej kot prijavitelj na Javni razpis seznanjen, da potrditev projekta in Vloge na Javni razpis s sklepom o izboru ne pomeni tudi predhodne odobritve sofinanciranja posameznih upravičenih stroškov, opredeljenih v Vlogi. V razpisni dokumentaciji je bilo izrecno navedeno, da bo organ upravičenost sofinanciranja preverjal v okviru vsakokratne presoje zahtevkov za izplačilo, na način in z dinamiko, kot opredeljeno v pogodbi o sofinanciranju, in sicer predvsem ob upoštevanju Navodil organa upravljanja o upravičenih stroških in Uredbe 651/2014/EU ter v skladu s presojo, ali gre pri posameznih aktivnostih za raziskovalno razvojne aktivnosti. Seznanjen je bil tudi, da bo končni obseg sofinanciranja operacije in izplačil sredstev odvisen tudi od doseženega projektnega cilja operacije, ki bo naveden v pogodbi o sofinanciranju. Že v razpisni dokumentaciji pa je bilo določeno tudi, da bo moral upravičene stroške uveljavljati tako, da do v pogodbi določenem roku odda Zahtevek za izplačilo, ki mora vsebovati zahtevek za izplačilo, vmesno ali končno poročilo o delu na projektu ter finančno poročilo, obrazci so bili priloga k Pogodbi, pa tudi dokazila po posameznih vrstah upravičenih stroškov, dodatna dokazila (dokazila o doseženih ciljih, …). V primeru, da v določenih rokih ne bi predložil dokazil o upravičenosti stroškov operacije, bi lahko organ odstopil od pogodbe o sofinanciranju in zahteval vračilo že prejetih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev do dneva vračila v dobro proračuna Republike Slovenije.Ob navedenem pa IP poudarja še, da so bili do sofinanciranja upravičeni izključno stroški, povezani z raziskovalno razvojnimi aktivnostmi, kot so bile opredeljene v točki 6.3. teh pojasnil, pri čemer je bilo določeno, katere kategorije/vrste upravičenih stroškov, način njihovega uveljavljanja in omejitev višine upravičenih stroškov se upoštevajo (točka 6.5.).

• Pogodba se do upravičenih stroškov in izdatkov opredeljuje v VI. poglavju (členi 10 – 14) in posebej do zahtevkov za izplačilo v poglavju VII (členi 15 – 17). Po teh določbah je moral stranski udeleženec kot upravičenec po Pogodbi predložiti za upravičenost stroškov operacije med drugim vmesna in končna poročila o izvajanju operacije, dokazila o doseženem projektnem cilju, pogodbe o zaposlitvi, sklepe ali druge ustrezne akte o razporeditvi na delo na operacijo, kadar ni bilo opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi, uradno potrdilo o obdobju zavarovanja (ZPIZ), mesečne časovnice, evidence delovnega časa ter druga ustrezna navodila, …. Ta dokazila je sicer opredeljevala že Razpisna dokumentacija.

(25) Zahtevani podatki torej predstavljajo podatke o izpolnjevanju pogojev Javnega razpisa in Pogodbe ter o porabi javnih sredstev (kot dokazila o upravičenih stroških, kot podlaga za izplačilo in kot konkretni podatki o porabi in o izvedeni operaciji). Če stranski udeleženec, kot prijavitelj na Javni razpis, ne bi izpolnjeval vseh zahtevanih pogojev, ne bi smel biti izbran, prav tako tudi po sklenitvi Pogodbe ne bi bil upravičen do javnih sredstev, če ne bi izpolnjeval njenih določb, ki opredeljujejo upravičene stroške in izdatke, pa tudi dokumente, s katerimi se ta upravičenost dokazuje. Nadzor nad javnimi postopki (javna naročila, javni razpisi, …) se nnedvomno ne konča s podpisom pogodbe, ampak bi lahko rekli, da se glavni nadzor z izborom šele začenja. Javnost ima zato pravico pridobiti podatke, ali je stranski udeleženec tudi po podpisu Pogodbe dejansko izpolnil pogodbene obveznosti, v nasprotnem primeru mu namreč javna sredstva ne bi pripadala, oziroma bi nastopile okoliščine v skladu s Pogodbo. Navedeno bi torej veljalo tudi v primeru dokumentov, nastalih po uveljavitvi ZPosS, če bi bila poslovna skrivnost podana tudi v tem delu zahtevanih dokumentov.

(26) Na podlagi navedenega IP tako zaključuje, da so podatki, dostop do katerih je organ omogočil prosilcu v 1. točki izreka te odločbe, absolutno javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej bi bili podatki iz zahtevkov za izplačilo s prilogami javni po tej določbi tudi v primeru, da bi bila poslovna skrivnost podana). IP se torej strinja z odločitvijo organa, da te podatke prosilcu posreduje, na navedeni pravni podlagi, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki.

(27) Poslovni subjekti se morajo zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016 (točka 15), ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018 (točki 14 in 18).

Opredelitev do navedb stranskega udeleženca

(28) Stranski udeleženec se je med drugim skliceval tudi na Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (v nadaljevanju: Direktiva 2016/943). IP v zvezi s tem navaja, da je v 14. recitalu te direktive, iz katere je zakonodajalec prenesel definicijo poslovne skrivnosti, navedeno, da bi bilo treba šteti, da imajo strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost npr. takrat, kadar je verjetno, da njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škoduje interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor, s tem da škoduje znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti. V skladu s slovensko sodno prakso je dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje, torej v konkretnem primeru na stranskem udeležencu[5], kot je IP poudaril že predhodno. Glede na navedeno in glede na navedbe stranskega udeleženca tega v obravnavanem primeru po mnenju IP ni ugotoviti. Navedbe stranskega udeleženca, da zadevna dokumentacija vsebuje podrobne tehnične rešitve, razvojne koncepte elektromotorja, konstrukcijske in tehnološke parametre ter raziskovalne rezultate, ki predstavljajo rezultat večletnega raziskovalnega-razvojnega dela družbe, pri čemer bi lahko razkritje teh omogočilo konkurenci neposreden vpogled v tehnološke rešitve in razvojne koncepte, zmanjšalo konkurenčno prednost družbe na trgu, povzročilo škodo znanstvenemu in tehnološkemu potencialu družbe ter negativno vplivalo na poslovne in finančne interese podjetja, namreč po oceni IP z ničemer ne izkazujejo nobene konkretnejše škode v primeru razkritja zadevne dokumentacije. Navedbe so povsem pavšalne, navedel bi jih lahko kateri koli poslovni subjekt, ki nastopa na trgu. Poleg tega tudi ta direktiva določa kot enega od pogojev, citirano: »v danih okoliščinah je oseba, ki ima zakoniti nadzor nad to informacijo, razumno ukrepala, da jo ohrani kot skrivnost«, do česar se je IP opredelil že predhodno, zato se v izogib ponavljanju sklicuje na svoje navedbe o tem (točke 18 – 20). Ugotoviti pa je tudi, da Direktiva 2016/943 ne vpliva na uporabo pravil Unije ali nacionalnih pravil, ki od institucij ali organov Unije ali nacionalnih javnih organov zahtevajo ali jim dovoljujejo, da razkrijejo informacije, ki so jih predložila podjetja in ki jih te institucije ali organi hranijo na podlagi in v skladu z obveznostmi in posebnimi pravicami, določenimi v pravu Unije ali nacionalnem pravu. V obravnavanem primeru se namreč dokument posreduje na podlagi določb ZDIJZ, upoštevaje določbe o poslovni skrivnosti.

Delni dostop

(29) Institut delnega dostopa ureja ZDIJZ v 7. členu ZDIJZ, ko določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba) pa nadalje natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

(30) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe do zahtevanih podatkov, mogoč, kot je to ugotovil že organ. Navedbe stranskega udeleženca, da bi delni dostop do dokumentov ogrozil zaupnost varovanih informacij, nedvomno ne vzdržijo.

Povrnitev stroškov pritožbenega postopka stranskemu udeležencu

(31) Prvi odstavek 114. člena ZUP določa, da če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Če je v takem primeru katera od strank deloma zmagala s svojim zahtevkom, trpi del stroškov v sorazmerju s tistim delom svojega zahtevka, s katerim ni zmagala. Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. Če pa je s svojim zahtevkom uspel, krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel, razen osebnih stroškov. Po sodni praksi[6]

stranski udeleženec v postopku ne uveljavlja materialno pravnega zahtevka, ne odloča se o njegovi materialni pravici, ampak se mu z udeležbo omogoča zaščita njegovega pravno varovanega položaja, zato o uspehu v zvezi z materialno pravnim zahtevkom ni mogoče govoriti. Stranski udeleženec lahko namreč uspe le s procesno pravnim zahtevkom, na primer z zahtevo za vstop v postopek, s pritožbo ali zahtevkom za izredno pravno sredstvo.[7]

(32) Glede na že navedeno razlikovanje med stranko z nasprotnim interesom in stranskim udeležencem, ki v postopku ne uveljavlja materialno pravnega zahtevka oziroma se v postopku ne odloča o njegovi materialni pravici, ampak se mu z udeležbo omogoča zaščita njegovega pravno varovanega položaja, stranski udeleženec ne more zahtevati povrnitev stroškov, ki se ne nanašajo na urejanje situacije, ko v postopku sodeluje kot stranski udeleženec. Slednji v postopku nastopa zaradi zaščite svojega pravnega interesa, ki je največkrat res nasproten interesu stranke. Stranski udeleženec lahko uspe le s procesno pravnim zahtevkom, na primer z zahtevo za vstop v postopek, s pritožbo ali zahtevkom za izredno pravno sredstvo, in mu v tem primeru gredo stroški, ki se nanašajo na tovrstni zahtevek, kot že pojasnjeno, v obravnavanem primeru pa ne gre za takšen zahtevek. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-C) je bilo dodano posebno pravilo, ki se nanaša na povračilo stroškov stranskega udeleženca, ki je vstopil v postopek. Da je s tem zakonodajalec, kar se tiče stroškov, ločil položaj stranskega udeleženca od položaja stranke oziroma stranke z nasprotnim interesom, izhaja tudi iz komentarja ZUP.[8]

(33) Ker v obravnavanem primeru stranski udeleženec ni uveljavljal procesno pravnega zahtevka, se njegova zahteva za povrnitev nastalih stroškov zavrne (kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Sklepno

(34) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo stranskega udeleženca zavrnil, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Zavrnil je tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov pritožbenega postopka, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe

(35) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(36) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[2] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

[3] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[4] Upravno sodišče je v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010 potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika (šlo je za referenčna potrdila), ki izkazujejo zahtevane pogoje javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za porabo javnih sredstev

[5] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako, npr. Sodbe Upravnega sodišča RS št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010 in št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[6] Npr. sodba Upravnega sodišča št. III U 236/2018-16 z dne 21. 1. 2021.

[7] Polonca Kovač, Erik Kerševan: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 1. knjiga; Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; Ljubljana; maj 2020; stran 706.

[8] Jerovšek in drugi: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Inštitut za Javno upravo; Ljubljana; 2004, stran 373.