prosilec - Mestna občina Ptuj

Številka: 090-332/2026/4

Datum:  8. 9. 2026    

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 11. 5. 2026, zoper odločbo Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj (v nadaljevanju organ), št. 0902-13/2026-2 z dne 14. 7. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 21. 7. 2026, zoper odločbo Mestne občine Ptuj, št. 0902-13/2026-2 z dne 14. 7. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 8. 7. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ. Zahteval je posredovanje dokumentov, iz katerih izhajata temelj in višina vseh stroškov organa, povezanih s tiskom in distribucijo predmetne brošure oziroma gradiva, objavljenega na spletni strani Ptujinfo.com, z naslovom »V nabiralnike Ptujčanov prihaja pregled dosežkov aktualnega vodstva občine«, in sicer:

- morebitna pogodba sklenjena med organom in podjetjem, ki je natisnilo brošure oz. zgoraj navedeno gradivo,

- morebitne pogodbe v zvezi z idejo, oblikovanjem in videzom brošure,

- dokumente, iz katerih izhajajo stroški tiskanja in vročanja gradiva v poštne nabiralnike ter

- listino pristojnega organa oziroma delovnega telesa, iz katere izhaja predlog oziroma naročilo za tiskanje in vročanje navedenega gradiva.  

Kot način seznanitve je določil posredovanje fotokopij zahtevanih dokumentov.

(2) O zahtevi je organ odločil z odločbo št. 0902-13/2026-2 z dne 14. 7. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi je pojasnil, da s pomočjo informacijskega sistema vodi elektronsko evidenco dokumentarnega gradiva v dokumentarnem sistemu v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju. Dokumentarno gradivo hrani v treh zbirkah, in sicer aktivni, tekoči in stalni zbirki. Dalje je pojasnil, da je pri pregledu vseh zbirk dokumentarnega gradiva ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, oziroma dokumenti niso bili ustvarjeni in ne obstajajo. Ker pogoji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ niso izpolnjeni, je organ prosilčevo zahtevo zavrnil.

(3) Zoper navedeno odločbo je prosilec 21. 7. 2026 pri organu vložil pritožbo. Prosilec v pritožbi v bistvenem nasprotuje odločitvi organa, da zahtevane informacije ne obstajajo. Navaja, da iz javno objavljenih vsebin na spletnem portalu Ptujinfo.com in družbenih omrežjih, zlasti pa iz javnega nagovora županje Meste občine Ptuj ter vsebine, povezane z zahtevano brošuro, izhaja, da je ta v času vložitve zahteve že obstajala. Posledično meni, da so morale obstajati tudi informacije oziroma dokumenti, na katere se njegova zahteva nanaša. Zato zatrjuje,da je organ dejansko stanje nepopolno oziroma napačno ugotovil ter posledično napačno uporabil določbe ZDIJZ. Ob tem zatrjuje tudi neskladje med izrekom izpodbijane odločbe, njeno obrazložitvijo in vsebino njegove zahteve.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.  

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je organ v času vložitve prosilčeve zahteve razpolagal z zahtevanimi dokumenti, iz katerih izhajata temelj in višina predmetnih stroškov.

(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(8) Iz prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

(9) V okviru pritožbenega postopka je IP organ pozval k dodatnim pojasnilom glede obstoja zahtevanih dokumentov, pri čemer je organ pozval, naj se konkretno opredeli, ali je brošura oziroma gradivo, na katero se nanaša prosilčeva zahteva, v času vložitve zahteve obstajala; ali razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilec navedel v zahtevi (morebitna pogodba, sklenjena s podjetjem, ki je gradivo natisnilo, morebitnimi pogodbami za idejo, oblikovanje in videz brošure, dokumenti, iz katerih izhajajo stroški vročanja v poštne nabiralnike, dokumenti, iz katerih izhajajo stroški tiskanja) in z listino organa oziroma delovnega telesa, iz katere izhaja predlog oziroma naročilo za tiskanje in vročanje gradiva. Dalje, da pojasni, ali je preveril obstoj dokumentov za vsako od zgoraj navedenih kategorij ter tudi druge evidence, zlasti računovodske oz. finančne evidence.

(10) Iz pojasnil organa izhaja, da je Portal Ptujinfo.com spletni medij, ki je v lasti družbe Moji mediji, d. o. o. Ta je 7. 7. 2026 objavil navedeni članek, v katerem poroča, da bodo prebivalci Mestne občine Ptuj prejeli publikacijo s pregledom projektov in razvoja mesta ter navaja, da je županja Mestne občine Ptuj na svojem osebnem Facebook profilu o tem seznanila prebivalce z videoposnetkom. Videoposnetek je spletni medij Ptujinfo.com objavil pod spletnim člankom. Dalje je pojasnil, da županja videoposnetka ni objavila na uradnem Facebook profilu Mestne občine Ptuj, ampak izključno na svojem osebnem profilu in profilu stranke Socialni demokrati (SD). Iz posnetka je razvidno, da posnetek tudi ni nastal v uradnih prostorih Mestne občine Ptuj. Prav tako je pojasnil, da Mestna občina Ptuj ni nikoli, na nobenem uradnem komunikacijskem kanalu, poročala karkoli v zvezi z izdano brošuro. Organ je še poudaril, da je prosilcu z odločbo zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije, ker z njo ne razpolaga. Organ namreč ni bil izdajatelj omenjene brošure. Pojasnil je, da je za vsako od navedenih kategorij prosilca, preveril vse evidence, tako evidence dokumentarnega gradiva, kakor tudi računovodske oziroma finančne ter ugotovil, da z dokumenti iz prosilčeve zahteve ne razpolaga. Iz brošure je razvidno, da je izdajatelj stranka SD. Organ se ne po vsebinski, kakor tudi ne po finančni plati, ni vključeval v izdajo brošure, zato pri organu niso in ne morejo obstajati dokumenti, ki so predmet zahteve. Naročnik in plačnik biltena so SD. Stroški priprave in izdelave so bili v celoti kriti iz sredstev omenjene stranke.

(11) IP ugotavlja, da je med strankama v obravnavani zadevi sporno predvsem vprašanje, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, oziroma ali je obstoj teh dokumentov ustrezno preveril. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je organ preveril obstoj zahtevane dokumentacije v okviru svojih evidenc in dokumentarnih sistemov ter pojasnil rezultate opravljenega preverjanja. IP nima razloga, da pojasnilom organa ne bi sledil, saj v postopku niso bile ugotovljene okoliščine, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. V postopku po ZDIJZ je namreč odločilno, ali organ z dokumenti dejansko razpolaga v materializirani obliki, ne pa, ali bi bilo mogoče glede na okoliščine primera pričakovati, da bi takšni dokumenti obstajali.

(12) Glede na navedeno IP nima razlogov, da bi dvomil v verodostojnost in popolnost pojasnila organa, da organ ni naročnik predmetne brošure oziroma gradiva in da zato z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval, ne razpolaga. Organ je namreč po pozivu IP svoje prvotne navedbe dodatno konkretiziral ter se opredelil do posameznih točk dopisa z dne 20. 8. 2026. Iz njegovih pojasnil ne izhaja, da bi z navedenimi dokumenti razpolagal oz. da bi bili ti pri organu ustvarjeni. IP nima razloga za zaključek, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga, prosilec pa tudi ni predložil oziroma navedel takšnih konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale nasproten zaključek.

(13) Ob upoštevanju vsega navedenega IP ugotavlja, da prosilcu v pritožbenem postopku ni uspelo izkazati, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, prav tako pa IP ni ugotovil okoliščin, ki bi vzbujale dvom v resničnost navedb organa o neobstoju zahtevane dokumentacije. Ker eden izmed pogojev za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ni izpolnjen, je IP pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona   o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Polona Marinko, univ. dipl. prav.                                       

svetovalka IP             

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica pooblaščenke