prosilec - Mestna občina Maribor

Številka: 090-213/2026/7

Datum: 7. 9. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 2. odstavka 248. člena in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 12. 5. 2026, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Mestne uprave, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. 0902-43/2026-2 z dne 7. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 12. 5. 2026 zoper prvo točko izreka odločbe Mestne občine Maribor, Mestne uprave, št. 0902-43/2026-2 z dne 7. 5. 2026, se ugodi, prva točka izreka izpodbijane odločbe se odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu v ponovni postopek.

2.     Pritožba prosilca z dne 12. 5. 2026 zoper drugo točko izreka odločbe Mestne občine Maribor, Mestne uprave, št. 0902-43/2026-2 z dne 7. 5. 2026, se zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

O zahtevi in izpodbijani odločbi

(1) Prosilec je dne 24. 4. 2026 na organ vložil zahtevo po ZDIJZ, v kateri je primarno navedel, da je na organ v zvezi z zadevo št. 3713-615/2024 že večkrat naslovil pisne vloge, med drugim dopis z dne 13. 2. 2026 ter ponovni poziv z dne 19. 4. 2026. Ker na navedeni vlogi ni prejel nobenega vsebinskega odgovora, zahteva posredovanje naslednjih informacij in dokumentov, na elektronski naslov:

1.        podatek, ali je bil dopis z dne 13. 2. 2026 evidentiran pri organu;

2.        podatek, pod katero evidenčno, opravilno ali drugo interno oznako je bil evidentiran;

3.        podatek, kateri organizacijski enoti oziroma uradni osebi je bil dopis odstopljen v obravnavo;

4.        podatek, ali je bil dopis z dne 19. 4. 2026 evidentiran pri organu;

5.        podatek, pod katero evidenčno, opravilno ali drugo interno oznako je bil evidentiran;

6.        podatek, kateri organizacijski enoti oziroma uradni osebi je bil ta dopis odstopljen v obravnavo;

7.        kopijo morebitnih internih odstopnih zapisov, spremnih zaznamkov, elektronskih sledov ali drugih dokumentov, iz katerih izhaja pot obravnave navedenih vlog;

8.        celoten in aktualni popis zadeve v št. 3713-615/2024, z vsemi do danes evidentiranimi dokumenti;

9.        podatek, ali se dokumentacija glede predmetnega cestnega priključka vodi tudi v katerem koli drugem spisu, evidenci ali pod drugo opravilno številko; če da, navedbo teh številk in popis dokumentov.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. št. 0902-43/2026-2 z dne 7. 5. 2026, s katero je v prvi točki izreka zahtevo v 7. točki zavrnil. V drugi točki izreka pa je zahtevo v 8. točki zavrgel. Odločil je še, da posebni stroški niso nastali. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je Urad za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor, dne 4. 5. 2026, odstopil del dopisa (v 7. in 8. točki), ki se nanaša na posredovanje dokumentov, v obravnavo uradni osebi za posredovanje informacij javnega značaja. Omenjeni zahtevi se nanašata na postopek izdaje soglasja za cestni priključek iz Ledinkove ulice, za stavbo na naslovu Frankopanova ulica 10, 2000 Maribor. Organ je ugotovil, da zahtevane informacije iz točke 7. zahteve predstavljajo dokumente, sestavljene v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Po oceni organa gre za interno dokumentacijo, ki nastaja zaradi organizacije dela, razporejanja zadev, notranje komunikacije med javnimi uslužbenci, evidentiranja prejete dokumentacije, usmerjanja posameznih vlog med notranjimi organizacijskimi enotami ter spremljanja poteka reševanja zadev znotraj organa oziroma med pristojnimi organi. Organ je dodal, da zahtevani dokumenti niso namenjeni zunanjemu poslovanju organa ali neposrednemu odločanju o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih strank, temveč predstavljajo pomožno interno dokumentacijo, katere namen je zagotavljanje učinkovitega notranjega poslovanja organa. Organ je nadalje ugotovil, da bi razkritje zahtevane dokumentacije povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa v smislu 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Razkritje bi namreč omogočilo podroben vpogled v notranje organizacijske procese, način evidentiranja, razporejanja in notranjega usmerjanja zadev ter v interne metode dela organa. Takšno razkritje bi lahko vplivalo na nemoteno izvajanje notranjih delovnih procesov, zmanjšalo učinkovitost notranje komunikacije med javnimi uslužbenci ter poseglo v možnost neobremenjenega notranjega usklajevanja pri obravnavi posameznih zadev. Organ je dodatno pojasnil, da je bil prosilec o odstopu njegovega dopisa z dne 13. 2. 2026, v nadaljnjo obravnavo pristojnemu uradu, in sicer vodji Urad za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor, obveščen z elektronskim sporočilom z dne 16. 2. 2026, ki ga je prejel tudi v vednost. V navedenem sporočilu je bil prosilec seznanjen, da se njegova nadaljnja vloga ne obravnava več v okviru postopka po ZDIJZ, saj je po prejemu zahtevane dokumentacije podajal dodatna pojasnila, vprašanja in navedbe, ki po svoji vsebini ne predstavljajo več zahteve za dostop do informacij javnega značaja, temveč vsebinsko komunikacijo v zvezi z obravnavano zadevo. Ker predmet nadaljnje vloge tako ni več sodil v okvir postopka po ZDIJZ, je bila zadeva zaradi pristojne vsebinske obravnave odstopljena pristojnemu uradu znotraj organa. Prosilec je bil s tem ter z bistvenimi informacijami glede nadaljnje obravnave in odstopa njegove zadeve že ustrezno seznanjen, zato je organ zavrnil posredovanje dodatne notranje komunikacije znotraj organa, kot zahtevano v točki 7. Glede zahteve iz 8. točke, je organ navedel, da je dne 14. 1.2026, v postopku št. 0902-9/2026-3 in v postopku 0902-11/2026-3 z dne 9. 2. 2026, že izdal odločbi, s katerima je zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja ugodil in mu omogočil delni dostop do dokumentacije. Obe odločbi sta pravnomočni in izvršeni. Prosilec je s svojo zahtevo z dne 17. 1. 2026 že zahteval posredovanje celotnega spisa in popisa dokumentov zadeve, ki se nanaša na izdajo soglasja za cestni priključek iz Ledinkove ulice za stavbo na naslovu Frankopanova ulica 10, 200 Maribor. Prosilec je v ločenem postopku o dostopu do informacij javnega značaja št. 0902-9/2026-3 že prejel naslednjo dokumentacijo: Vlogo stranke z dne 16.10.2024, tehnične smernice podjetja Nigrad št. 2023-TS-C-191 z dne 3. 9. 2024, dve fotografiji, ki sta bili priloženi vlogi IMG_9312 in IMG_9313, ter izdano soglasje Mestne občine Maribor Urada za komunalo, promet in prostor št. 3713-615/2024- 2 z dne 21.10.2024, o izdaji soglasja za izvedbo cestnega priključka na Ledinkovo ulico. Prosilec je v ločenem postopku o dostopu do informacij javnega značaja št. 0902-11/2026 dne 10. 2. 2026 po elektronski pošti prejel še dodatno dokumentacijo, in sicer popis zadeve št. 3713-615/2024, elektronskega sporočila vlagatelja z dne 16. 10. 2024, s priloženim potrdilom o plačilu upravne takse, vse navedeno s prekritimi osebnimi podatki, kot izhaja iz izreka odločbe št. 0902- 11/2026-3 z dne 9. 2. 2026. Organ ugotavlja, da gre v podani zahtevi po vsebini za enako zahtevo, o kateri je bilo že odločeno v postopku št. 0902-11/2026-3 z dne 9. 2. 2026, saj se zahteva po vsebini 8. točke nanaša na isti dokument, glede katerega je bilo že predhodno odločeno, in sicer popis aktualnega popisa zadeve št. 3713-615/2024. Organ je zaključil, da se popis te zadeve do današnjega dne ni spremenil, zato je zahtevo v 8. točki zavrgel.  

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

(3) Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 12. 5. 2026, v kateri je poudaril, da je zavrnitev zahteve po 7. točki, zaradi obstoja izjeme notranjega delovanja organa, pavšalna in neobrazložena, saj organ ni pojasnil, kateri konkretni dokumenti obstajajo in kakšna motnja pri delovanju organa bi nastala z njihovim razkritjem. Glede zavrženja zahteve po 8. točki je prosilec izpostavil, da gre za neskladje med dokumenti, s katerimi že razpolaga in aktualnim popisom zadeve. Po navedbah prosilca organ sam priznava obstoj dodatne dokumentacije, kar pa ne izhaja iz aktualnega popisa zadeve št. 3713-615/2024, zaradi česar ni mogoče preveriti celotne dokumentirane podlage odločanja. Iz tega vidika je po mnenju prosilca vprašljiva popolnost in sledljivost dokumentirane podlage obravnavanega priključka. Prosilec nadalje nasprotuje navedbi organa, da se nadaljnja vloga ne obravnava po ZDIJZ in vztraja, da organ o njegovi zahtevi vsebinsko odloči. Predlaga, da IP pritožbi ugodi in vrne zadevo organu v ponovno odločanje ter mu naloži konkretno presojo zahtevanih dokumentov ter preveritev popolnosti evidentirane dokumentacije v zadevi št. 3713-615/2024.

(4) Organ je, z dopisom št. 0902-43/2026-5 z dne 18. 5. 2026, odstopil pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

Pritožba zoper prvo točko izreka izpodbijane odločbe je utemeljena.

Pritožba zoper drugo točko izreka izpodbijane odločbe ni utemeljena.

(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Preizkus izpodbijane odločbe glede prve točke izreka

(6) Predmet spora v tem delu je vprašanje, glede katerih dokumentov je organ sploh odločil, saj slednje ne izhaja niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe, zaradi česar odločbe ni mogoče preizkusiti. Organ je namreč zgolj na splošno ugotovil, da zahtevane informacije iz točke 7. zahteve predstavljajo dokumente, sestavljene v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, brez da bi predhodno dokumente identificiral, oziroma navedel na katere dokumente oziroma dele dokumentov se odločitev nanaša (npr. tretja točka ali prvi odstavek na prvi strani konkretnega dokumenta, ipd.), prav tako ni izkazal izpolnjevanja pogojev za obstoj zatrjevane izjeme. Odločitev organa je v tem delu dejansko splošna in obrazložena z razlogi, ki nikakor ne predstavljajo zakonske podlage za zavrnitev dostopa v postopku po ZDIJZ.

(7) Glede na to, da mora iz izreka odločbe izrecno izhajati, o katerih dokumentih je organ odločil, in do katerih dokumentov je dostop delno ali v celoti zavrnil, kar pa iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, se poraja upravičen dvom, da organ ni odločil o celotni zahtevi prosilcev, to pa pomeni, da se takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, ne da preizkusiti, zaradi česar ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Posledično je organ zagrešil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo. IP je zato pritožbi prosilca v tem delu ugodil in, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijani odločbo v prvi točki izreka odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

Napotilo organu prve stopnje za odločanje v ponovljenem postopku

(8) V ponovljenem postopku se mora organ najprej konkretno opredeliti do vseh dokumentov, ki so predmet zahteve v točki 7, kot jih je opredelil prosilec, in sicer na način, da bo jasno, o katerih dokumentih je odločil (npr. s številko in/ali datumom ter naslovom dokumenta, ki je predmet presoje), oziroma ali s tovrstnimi dokumenti sploh razpolaga. Kriterij materializirane oblike je namreč podlaga, da se sploh lahko naredi nadaljnji preizkus glede obstoja izjem. Organ mora natančno pojasniti, kako je vodil ugotovitveni postopek, in svoje ugotovitve tudi obrazložiti, saj bo le tako zadoščeno pravici do popolne ugotovitve dejanskega stanja in načelu materialne resnice, do česar je prosilec upravičen. Če bo organ ugotovil, da z dokumenti razpolaga, pa se mora konkretno, in ne kar pavšalno, opredeliti do naslednjih vprašanj: ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 5.a in 6. členu ZDIJZ. Če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, mora organ nadalje ugotoviti, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa, pri čemer se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila ali celotni dokument. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi določno navesti, katero informacije je prekril in kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.). Ob tem IP posebej poudarja, da okoliščina, da je predmet zahteve »interni« dokument (zapis, elektronska sled, zaznamek, ipd.), sama po sebi še ne pomeni, da dokument kot tak izpolnjuje pogoje za obstoj izjeme notranjega delovanja. Pri tej izjemi mora organ namreč izkazati še motnje pri delovanju, ki so aplicirane na konkretni dokument in ne na splošno, kot je to zmotno storil organ v izpodbijani odločbi.

(9) V tem delu je torej pritožba prosilca utemeljena, zato je IP pritožbi ugodil in odločbo organa v prvi točki izreka odpravil in zadevo v tem delu vrnil organu v ponovno odločanje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP

Preizkus izpodbijane odločbe glede druge točke izreka

(10) Predmet tega dela pritožbenega postopka pa je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je v drugi točki izreka zavrgel dostop do dokumentov iz 8. točke zahteve, ker naj bi prosilec z zahtevanimi informacijami že razpolagal.

(11) Skladno s 129. členom ZUP organ najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. V postopkih po ZDIJZ to pomeni, da v primeru, če je konkreten postopek dostopa do informacij javnega značaja še v teku (torej da še ni pravnomočno zaključen) ali če je pravnomočno zaključen, pa se dejanske okoliščine niti pravna podlaga niso spremenile, prosilec od istega organa oz. zavezanca nima vedno znova pravice zahtevati istih dokumentov.

(12) Z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja in v skladu z načelom materialne resnice je IP dne 31. 8. 2026 organ pozval, da IP posreduje aktualni popis zadeve št. 3713-615/2024 in pojasni, kje so evidentirani dokumenti, ki so bili prosilcu že posredovani (Vloga stranke z dne 16.10.2024, tehnične smernice podjetja Nigrad št. 2023-TS-C-191 z dne 3. 9. 2024, dve fotografiji, ki sta bili priloženi vlogi IMG_9312 in IMG_9313, ter izdano soglasje Mestne občine Maribor Urada za komunalo, promet in prostor št. 3713-615/2024- 2 z dne 21.10.2024, o izdaji soglasja za izvedbo cestnega priključka na Ledinkovo ulico). Prosilec namreč dvomi v pravilnost evidentiranja oz. meni, da je vprašljiva popolnost in sledljivost dokumentirane podlage obravnavanega priključka.

(13) Organ je še isti dan odgovoril, da je bilo k vlogi z dne 16. 10. 2024 – kot izhaja priloženega elektronskega sporočila, skladno z obrazcem vloge, vlogi priložene še tehnične smernice (pridobljene od podjetja Nigrad), skica 2x (v odločbi fotografija 2x) ter potrdilo o plačilu upravne takse – vse to se je obravnavalo kot vloga in je knjiženo kot en vhodni dokument- elektronska pošta z dne 16. 10. 2024. Drugi dokument je izdano soglasje – 21. 10. 2024. Organ je priložil tudi popis spisa št. 3713-615/2024 na dan 31. 8. 2026.

(14) IP je vpogledal v popis zadeve na dan 31. 8. 2026 in ugotavlja, da je enak, kot ga je k pritožbi priložil prosilec, zavedena sta dva dokumenta. IP je prav tako sledil pojasnilu organa, da je priloge k vlogi evidentiral skupaj k vhodnemu dokumentu, kar je tudi v skladu z 52. členom Uredbe o upravnem poslovanju, ki ureja »evidenčne podatke dokumenta« in iz katerega izhaja, da se osnovni dokument zavede skupaj s prilogo in posledično priloge nimajo svoje evidenčne številke. Zato je neutemeljen očitek prosilca, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti (v zvezi s točko 8. zahteve), kot tistimi, ki mu jih je posredoval, saj slednje iz predloženega popisa spisa ne izhaja. Je pa dejstvo, da se IP nima pristojnosti spuščati v vprašanje pravilnosti in zakonitosti vodenja spisov pri organu. Pritožbeni postopek po ZDIJZ je namreč vezan zgolj na ugotovitev, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga ter ali te sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja.

(15) Glede na navedeno IP ugotavlja, da prosilec dejansko razpolaga z vsemi informacijami, ki jih je zahteval v točki 8, zaradi česar je organ njegovo zahtevo v tem delu utemeljeno zavrgel. Res je, da bi moral organ v tem delu izdati sklep (glej točko 7. te odločbe), vendar pa gre za nebistveno kršitev pravil postopka, saj omenjena napaka prosilcu ni odvzela pravice do pritožbe, sama odločba pa je v tem delu po vsebini pravilna.

(16) V tem delu je torej pritožba prosilca neutemeljena in jo je treba zavrniti, v skladu z drugim odstavkom 248. člena, kot to izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

(17) Glede pritožbe prosilca, da se ne strinja, da organ ni obravnaval njegove zahteve v točkah od 1 do 6 ter 9, IP poudarja, da je v tem pritožbenem postopku predmet preizkusa izpodbijana odločba, v kateri se o teh točkah zahteve ni odločalo, zato tudi ne morejo biti predmet presoje tega pritožbenega postopka. Ne glede na navedeno pa je organ v odgovoru z dne 31. 8. 2026 pojasnil, da je prosilec zahteval dostop do dokumentov zgolj v teh dveh točkah, točke od 1-7 ter 9 pa se niso obravnavale kot zahteva za dostop do informacij javnega značaja, saj je prosilec želel podatke o svojih dopisih ter njihovem evidentiranju, glede česar je prosilec prejel od organa pojasnilo. V tej zvezi IP dodaja, da je postopek po ZDIJZ dejansko namenjen dostopu do dokumentov. Na pojasnila, razlage in analize se načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza.

(18) V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper prvo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

Zoper drugo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri zavezancu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke