prosilec - Mestna občina Maribor

Številka: 090-155/2026/8

Datum: 7. 9. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 9. 4. 2026, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. 0902-25/2026-3 z dne 7. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 9. 4. 2026 se ugodi in se odločba Mestne občine Maribor, št. 0902-25/2026-3 z dne 7. 4. 2026, v tretji točki izreka odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu v ponovni postopek.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

O zahtevi in izpodbijani odločbi

(1) Prosilec je dne 11. 3. 2026 na organ vložil zahtevo po ZDIJZ, v kateri je zahteval informacije, ki se nanašajo na komunalno opremljeno območje EUP RO-12 v k.o. 638 Krčevina, in sicer:1. Kanalizacija – projektna dokumentacija

Prosilec je navedel, da iz dokumentacije, ki mu je bila posredovana v prejšnjih postopkih, izhaja obstoj projektne dokumentacije kanalizacije, pri čemer je bila posredovana grafična priloga projekta označena kot »II. faza« (datum december 2024, izdelal: VGB Mb, d.o.o.), iz katere je razvidno, da je naročnik projekta Mestna občina Maribor.

Zaradi navedenega prosi za posredovanje naslednjih dokumentov, kolikor organ z njimi razpolaga ali bi z njimi morali razpolagati v okviru svojih pristojnosti:

1.         celotno projektno dokumentacijo, ki se nanaša na navedeni projekt kanalizacije (vključno s tekstualnim delom projekta, grafičnimi prilogami ter morebitnimi dodatnimi projektantskimi elaborati);

2.         projektno dokumentacijo za posamezne faze projekta (vključno z morebitno I. fazo projekta);

3.         dokumente projektne ali investicijske narave, ki se nanašajo na načrtovanje, faznost ali pripravo gradnje kanalizacijskega omrežja na tem območju;

4.         dokumente, ki se nanašajo na pridobivanje služnosti ali drugih pravic za izgradnjo kanalizacijskega omrežja.

2. Dokumentacija nastanka in naročila projekta

Iz posredovane dokumentacije je razvidno, da je projekt kanalizacije naročila Mestna občina Maribor, zato prosilec prosi za posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na pripravo in naročilo projekta, zlasti:

1.         projektno nalogo za izdelavo projekta kanalizacije;

2.         pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije kanalizacije;

3.         vse anekse k pogodbi, ki se nanašajo na spremembe pogodbenih obveznosti (zlasti spremembe rokov izvedbe, obsega projekta ali drugih pogodbenih določil);

4.         naročilnico ali drug dokument, na podlagi katerega je bil projekt naročen;

5.         zapisnike sestankov, koordinacij ali delovnih srečanj med naročnikom in projektantom oziroma drugimi deležniki, ki se nanašajo na pripravo projekta kanalizacije.

3. Dokument, ki predstavlja razlog za naročilo projekta

Prosi za posredovanje dokumenta, ki predstavlja podlago oziroma razlog za naročilo projekta kanalizacije, zlasti:– odločbe, sklepa, dopisa, inšpekcijskega akta, strokovnega mnenja ali drugega dokumenta pristojnega organa, iz katerega izhaja potreba ali zahteva po izgradnji kanalizacijskega omrežja na območju Vinarij oziroma EUP RO-12.

4. Dokumentacija v primeru, da projekt še ni zaključen

V kolikor se organ pri odločanju sklicuje na to, da projekt kanalizacije še ni zaključen oziroma še ni bil dokončno oddan, prosi za posredovanje dokumentacije, iz katere je razvidno:

-   pogodbeni rok za izdelavo projektne dokumentacije,

-   morebitno podaljšanje roka (npr. preko aneksov k pogodbi),

-   razlogi, zaradi katerih projekt ni bil zaključen v prvotno dogovorjenem roku.

5. Podredno – preveritev dokumentacije za vodovod in cesto

Prosilec je navedel, da je dokumentacijo v zvezi s komunalnim opremljanjem območja EUP RO-12 že zahteval z zahtevo z dne 18. 1. 2026, pri čemer je organ v postopku navedel, da določeni dokumenti ne obstajajo. Kasneje se je izkazalo, da določena projektna dokumentacija (npr. projekt kanalizacije) dejansko obstaja, saj je bila posredovana grafična priloga projekta z oznako II. faza (december 2024).

Glede na navedeno posebej prosi, da organ še enkrat celovito preveri obstoj dokumentacije v vseh organizacijskih enotah organa tudi za:

-    načrtovanje, gradnjo ali rekonstrukcijo vodovodnega omrežja,

-    načrtovanje, gradnjo ali rekonstrukcijo cestne infrastrukture (zlasti dostopne ceste na območju Vinarij).

Prosilec je zahteval, da mu organ omogoči dostop v elektronski obliki. Če dokumenti obstajajo le v fizični obliki, prosi za njihovo digitalizacijo oziroma omogočitev vpogleda skladno z določbami ZDIJZ.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 0902-25/2026-3 z dne 7. 4. 2026, s katero je v prvi točki izreka odločil, da se prosilcu omogoči dostop do:

-           Projektne naloge Urada za promet, komunalo in prostor št. 3541-13/2021-1 z dne 27.05.2021,

-           Pogodbe št. 3541-13/2021-2 z dne 25.11.2021,

1.         Odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor št 0618-2388/2015/30 z dne 28.02.2017. V drugi točki izreka je odločil, da se dokumentacija iz prve točke izreka te odločbe posreduje na elektronski naslov prosilca. V tretji točki izreka odločbe pa je organ v preostalem delu zahtevo prosilca zavrnil. Odločil je še, da v postopku niso nastali posebni stroški.

(3) V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in določbe ZDIJZ ter navedel, da je po opravljeni poizvedbi pri pooblaščeni uradni osebi, zadolženi za navedeni projekt, ugotovil, da zahtevani dokumenti iz prve točke prosilčeve zahteve, v času odločanja ne obstajajo. Projekt za izvedbo (PZI) namreč še ni izdelan, saj je njegova priprava predvidena šele v naslednji fazi procesa, to je po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja za posamezno fazo predvidene gradnje bo projektant izdelal projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI), ki bo podlaga za izvedbo same gradnje kanalizacijskega omrežja. Ob tem je pojasnil, da je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pristojni upravni organ (Upravna enota Maribor) upravičen zahtevati dopolnitve projektne dokumentacije (DGD), kar lahko vpliva tudi na končno vsebino projektne dokumentacije za izvedbo (PZI). Ker zahtevani dokument (PZI) še ni bil izdelan in z njim organ ne razpolaga, niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja. Organ tako ne more omogočiti dostopa do dokumenta, ki ne obstaja. Glede dostopa do projektne dokumentacije, ki je predmet postopka pridobitve gradbenega dovoljenja, pa je organ ugotovil, da se zahtevana dokumentacija nahaja v teku upravnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja in še ni dokončno oblikovana. Gre za dokumentacijo, ki se v okviru postopka še vedno usklajuje, dopolnjuje in strokovno preverja, zato predstavlja del nedokončanega upravnega postopka. V nadaljevanju se je organ skliceval na izjemo varstva upravnega postopka (7. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), da sta izpolnjena oba pogoja, torej da je upravni postopek še v teku in da bi razkritje zahtevanega dokumenta škodovalo njegovi izvedbi. Prvi pogoj je izpolnjen, saj postopek izdaje gradbenega dovoljenja še ni zaključen. Odločitev pristojnega organa še ni bila sprejeta, prav tako dokumentacija še ni dokončno potrjena oziroma zaključena. Drugi pogoj pa je izpolnjen, ker bi razkritje zahtevane dokumentacije v tej fazi lahko škodovalo izvedbi postopka. Organ se je skliceval na prakso IP, da je namen te izjeme zagotoviti nemoten, neodvisen in učinkovit potek upravnega postopka. Dokumenti, ki nastajajo v postopku, so pogosto predmet strokovnih presoj, dopolnitev in sprememb, zato njihova vsebina še ni dokončna in ne odraža nujno končne odločitve organa. Razkritje takšne dokumentacije bi lahko povzročilo napačno ali nepopolno razumevanje dejanskega stanja, vplivalo na ravnanje strank ali drugih udeležencev v postopku, povzročilo nedovoljene zunanje pritiske na odločanje organa, ter na splošno ogrozilo načelo samostojnosti in nepristranskosti odločanja. Organ je še dodatno pojasnil, da je treba presojati škodo za postopek konkretno in ne zgolj abstraktno. V obravnavanem primeru je tveganje za motnje v postopku realno, saj se dokumentacija še aktivno spreminja in predstavlja podlago za odločitev o izdaji gradbenega dovoljenja. Njeno razkritje pred zaključkom postopka bi tako lahko vplivalo na njegovo pravilno in zakonito izvedbo. Ob tem je organ poudaril, da zavrnitev dostopa temelji izključno na trenutni fazi postopka. Po pravnomočnem zaključku postopka bo zahtevana dokumentacija praviloma postala dostopna, ob upoštevanju morebitnih drugih zakonskih omejitev. Glede na vse navedeno je organ ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme varstva upravnega postopka iz 6. člena ZDIJZ, zato je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil. Organ je v okviru prejete zahteve tako identificiral relevantno dokumentacijo, ki jo je bilo mogoče posredovati prosilcu. Pod točko 2. zahteve je organ prosilcu omogočil dostop do Projektne naloge Urada za promet, komunalo in prostor št. 3541-13/2021-1 z dne 27. 5. 2021. Pod točko 3. zahteve je organ prosilcu omogočil dostop do Odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 0618-2388/2015/30 z dne 28. 2. 2017. Pod točko 4. zahteve je organ prosilcu omogočil dostop do Pogodbe št. 3541-13/2021-2 z dne 25. 11. 2021, pri čemer je bilo ugotovljeno, da aneksi k predmetni pogodbi ne obstojijo. Organ je zaključil, da v postopku po ZDIJZ ni dolžan pripravljati odgovorov na vprašanja, obrazložitev, komentarjev, analiz ali podajati mnenj. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oziroma razlag v zvezi z delovnim področjem organa.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

(4) Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec dne 9. 4. 2026 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se organ ni jasno opredelil do zahtevanih aneksov, rokov in razlogov za zamudo. Dodal je, da je v dopolnitvi zahteve z dne 11. 3. 2026 izrecno zahteval tudi:

•              vse anekse k pogodbi,

•              pogodbeni rok,

•              morebitno podaljšanje roka,

•              ter razloge, zakaj projekt ni bil zaključen v prvotnem roku.

Kljub temu se organ v odločbi ni jasno in izrecno opredelil: ali aneksi obstajajo ali ne, ali je bil pogodbeni rok podaljšan ali ne, ali obstajajo dokumenti, iz katerih izhaja razlog za neizvedbo oziroma ne zaključek projekta v pogodbenem roku. To predstavlja bistveno pomanjkljivost odločbe, saj iz nje ni mogoče jasno razbrati, ali zahtevana dokumentacija obstaja. Po mnenju prosilca iz posredovane pogodbe izhaja, da bi morala obstajati dodatna dokumentacija. Iz pogodbe št. 3541-13/2021-2 z dne 25. 11. 2021 izhaja: da je predmet pogodbe izdelava DGD in PZI dokumentacije, da je rok bistvena sestavina pogodbe ter da so vse spremembe ali dopolnitve pogodbe možne le z dodatki v obliki aneksa. Iz projektne naloge izhaja, da je morala obstajati širša spremljajoča dokumentacija. Iz projektne naloge št. 3541-13/2021-1 z dne 27. 5. 2021 pa izhaja, da projekt ne zajema le abstraktne ideje, temveč pripravo konkretne projektne dokumentacije z vsemi potrebnimi podlagami, usklajevanji in pridobivanjem potrebnih pogojev ter mnenj. Prosilec predlaga, da IP odločbo odpravi in naloži organu, da ponovno odloči, pri tem se mora jasno opredeliti, ali obstajajo aneksi k pogodbi št. 3541-13/2021-2, ali obstajajo dokumenti o podaljšanju roka, ali obstajajo dokumenti o zamudi oziroma razlogih, zakaj projekt ni bil zaključen v pogodbenem roku, ali obstajajo dokumenti o predaji/ prevzemu posameznih faz ter ali obstajajo drugi dokumenti, ki so nastali v zvezi z nadaljnjim potekom izvajanja navedene pogodbe.

(5) Organ je, z dopisom št. 0902-25/2026-5 z dne 13. 4. 2026, odstopil pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

Pritožba je utemeljena.

(6) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa. Sporno pa je vprašanje, ali je organ odločil o celotni zahtevi prosilca ter ali so dejansko podani razlogi za zavrnitev, na katere se je skliceval organ.

Časovni vidik presoje IP

(8) IP primarno poudarja, da se v pritožbenem postopku preizkuša izpodbijana odločba glede na ugotovljeno dejansko stanje, kot je bilo v času izdaje izpodbijane odločbe. IP torej preverja, ali je organ prve stopnje na podlagi dejstev, ki so mu bila (ali bi mu morala biti) znana v času odločanja, sprejel zakonito odločitev. Časovni presek je namreč vezan na samo definicijo informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZP, med katerim je določeno »in organ z njo razpolaga«, zaradi česar je t. im. kriterij materializirane oblike vezan na trenutek izdaje prvostopenjske odločbe. Če se je kasneje dejansko stanje pri organu spremenilo, da so nastali novi dokumenti ali je pridobil nove dokumente, slednje na presojo IP v tem postopku ne vpliva. Je pa to okoliščina, zaradi katere lahko prosilec vloži novo zahtevo po ZDIJZ.

Glede predmeta presoje in kriterija materializirane oblike

(9) Ker je prosilec v pritožbi kot glavni razlog očital organu, da se ni opredelil do vseh dokumentov oziroma da ni jasno, o katerih dokumentih je organ odločil, ga je IP zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja in v skladu z načelom materialne resnice, z dopisom z dne 12. 6. 2026, št. 090-155/2026, pozval, da se opredeli do pritožbenih navedb, še posebej do »manjkajočih dokumentov«, ki jih izpostavlja prosilec ter da ob tem posreduje dokumente, do katerih je prosilcu zavrnil dostop, in sicer v izvorni obliki brez prekritih podatkov. Če s katerim od zahtevanih dokumentov ne razpolaga, ga je IP pozval, da izrecno navede in pri tem natančno pojasni, kakšen ugotovitveni postopek je v zvezi z zahtevano dokumentacijo izvedel.

(10) Organ je odgovoril z dopisom z dne 17. 6. 2026, št. 0902-25/2026-9, v katerem je podal pojasnilo k posameznim pritožbenim navedbam. Glede trditve prosilca, da se organ ni jasno opredelil do zahtevanih aneksov, rokov in razlogov za zamudo, je pojasnil, da je obstoj dokumentacije preverjal pri javnem uslužbencu, zaposlenem na Uradu za komunalo promet in prostor Mestne občine Maribor, ki je zadolžen za predmetno zadevo in je tudi izdelal projektno nalogo za izdelavo DGD in PZI projektne dokumentacije za projekt »Izgradnja manjkajoče kanalizacije odpadnih komunalnih voda za območje Rošpoha (v Kamnici) in Vinarjev«, katera je bila prosilcu tudi vsaj dvakrat posredovana. Organ je povzel vsebino elektronskega sporočila z dne 14. 5. 2026, v katerem je bilo v tej zvezi podano pojasnilo prosilcu. Organ je povzel, da Aneksov k pogodbi ni bilo. Zaradi težav pri sklepanju služnosti je bila projektantu konec leta 2024 izdana naročilnica za novelacijo katastrskega elaborata, saj se je trasa zaradi omenjenih težav s služnostmi spreminjala, deloma pa so spreminjale tudi zemljiške parcele.« Prosilcu je bila prav tako posredovana naročilnica na podlagi druge zahteve, dne 12. 5. 2026, prav tako pogodba za izdelavo DGD in PZI. Organ je dodal, da je že v odločbi pojasnil, da vsa ostala dokumentacija, razen posredovana, in projekta DGD, ki ga organ skladno s 6. členom ZDIJZ ni želel posredovati, saj je tekel upravni postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, ne obstaja. Gradbeno dovoljenje št. 351-1879/2025-6227-8 za 1. fazo je bilo izdano dne 5. 6. 2026. Prosilcu je bilo v odločbi pojasnjeno, da PZI še ni izdelan, saj ga projektant izdela šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja za posamezno fazo, saj PZI predstavlja podlago za izvedbo same gradnje kanalizacijskega omrežja. PZI obsega ogromno dokumentov in načrtov. Mestna občina Maribor ga je pridobila po gradbenem dovoljenju. Gradbeno dovoljenje in PZI, ki vsebuje vse aktivnosti, kot jih določa projektna naloga, v času odločanja nista obstajala.

(11) IP je dne 1. 7. 2026 poslal odgovor organa v seznanitev prosilcu, ki je dne 6. 7. 2026 odgovoril, da ne postavlja novih zahtev in da od IP ne pričakuje presoje zakonitosti gradnje, temveč preveritev obstoja in dostopnosti že zahtevanih materializiranih dokumentov. Zato pri pritožbi vztraja. Prosilec je v nadaljevanju povzel svojo zahtevo in navedel razloge, zakaj informacije potrebuje. Predlagal je, da naj IP razmeji dokumente po fazah in različicah, ne pa da splošno navedbo o PZI za I. fazo uporabi kot odgovor glede celotnega projekta. Prosilec je dodal, da ne trdi, da vsak možni dokument nujno obstaja, predlaga pa preveritev obstoječih dokumentov, nastalih pri izvedbi naročilnice, spremembi trase in urejanju služnosti, ker so bili ti dokumenti že zajeti v zahtevi z dne 11. 3. 2026. Glede zapisnikov sestankov in dokumentacije o dostopni cesti je prosilec navedel, da je zapisnik sam pripravil, na podlagi sprotnih zapiskov in ga posredoval udeležencem sestanka, vendar ni prejel nobenih pripomb ali popravkov. V nadaljevanju je prosilec navajal še informacije glede zazidalnega načrta ter grafični del in tehnične elemente predmetnega projekta. 

(12) IP ugotavlja, da niti iz izpodbijane odločbe, niti na podlagi dodatnih pojasnil organa, ni mogoče ugotoviti, s katerimi dokumenti organ razpolaga, oziroma kateri dokumenti so bili predmet presoje, z izjemo prve točke izreka, v katerem je organ dokumente pravilno identificiral. V obrazložitvi odločbe je organ na splošno zavrnil dostop do »projektne dokumentacije«, z utemeljitvijo, da so del upravnega postopka in še niso dokončno oblikovani. Takšna utemeljitev ne omogoča preizkusa, saj ni jasno, o kateri dokumentaciji je sploh govora.

(13) Glede na navedeno se poraja upravičen dvom, da organ ni odločil o celotni zahtevi prosilca oziroma ni jasno, o katerih dokumentih je sploh odločil, v tem smislu je izpodbijana odločba v bistvenem delu pomanjkljivo obrazložena, in ni sposobna preizkusa, zaradi česar jo je treba odpraviti, saj je organ v postopku zagrešil bistvene kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevanimi informacijami. V nadaljevanju IP organu podaja navodila, v čem je treba dopolniti postopek.

Napotilo organu prve stopnje za odločanje v ponovljenem postopku

(14) V ponovljenem postopku je organ dolžan izvesti celovit ugotovitveni postopek in primarno nesporno ugotoviti, s katerimi informacijami razpolaga oziroma kateri dokumenti so predmet zahteve. V primeru dvoma je na mestu, da organ slednje razjasni s prosilcem, zlasti ob dejstvu, da je organ določene dokumente že posredoval prosilcu in mu tudi dodatno pojasnjeval sam postopek in okoliščine, zakaj z določenimi dokumenti ne razpolaga. Pri tem IP poudarja, da je pravilno stališče organa, da za potrebe postopka po ZDIJZ organ ni dolžan odgovarjati na vprašanja niti delati analiz. Prosilec neutemeljeno pričakuje, da bi organ prve stopnje ali pa IP v pritožbenem postopku razmejevala dokumente po fazah in različicah. Tega v postopku po ZDIJZ nista dolžna. Prosilec je upravičen zgolj do dokumentov, s katerimi organ razpolaga, brez da bi jih moral za prosilca še posebej sortirati. IP še dodaja, da postopek po ZDIJZ ni namenjen ugotavljanju verodostojnosti dokumentov, zato slednje ni naloga niti dolžnost organa, da bi se do navedenega opredeljeval. Tudi IP nima nobene pristojnosti tega ugotavljati ali se do tega opredeljevati. Takšen interes prosilca na prost dostop nima vpliva in ga niti organ niti IP ne moreta upoštevati pri odločanju.

(15) Ko bo organ razjasnil, konkretno kateri dokumenti so predmet zahteve prosilca, mora preizkusiti morebiten obstoj izjem iz 5. a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter možnost izvedbe delnega dostopa. Pri sklicevanju na izjeme ni dovolj, da organ zatrjuje, da obstajajo zadržki za prost dostop, temveč mora konkretno izjemo aplicirati na konkretne dokumente in navedeno utemeljiti. To pomeni, da se mora pri dokumentih, ki jih je organ poimenoval »projektna dokumentacija« opredeliti do konkretnih dokumentov, ki jo sestavljajo. Predmet presoje so namreč vedno konkretni dokumenti in ne postopki, v katerih so ti dokumenti vključeni. Organ mora sicer izkazati, da bi prav zaradi razkritja konkretnega dokumenta nastala škoda za upravni postopek. Pri tem je vezan na dejansko stanje, ki velja v času ponovnega odločanja.

(16) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, zato je IP izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu odpravil in v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP.

(17) Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke