prosilec - Ljubljanska parkirišča in tržnice

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval podatke o tem, kje na posameznih lokacijah območja Mestne občine Ljubljana se nahajajo nadzorne kamere, ter njihov tip in znamko. Organ je zahtevo v celoti zavrnil. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru ne obstaja nobena od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, zato je organu odredil, da mora prosilcu posredovati podatke o blagovni znamki, tipu in lokaciji nadzornih kamer v javnem prostoru.

ODLOČBA:

Številka: 090-88/2022/10

Datum: 28. 4. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah izdaja, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 23. 2. 2022, zoper odločbo Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o., Kopitarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. LPT-021-001/2022-002 z dne 16. 2. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 23. 2. 2022 zoper odločbo Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o., št. LPT-021-001/2022-002 z dne 16. 2. 2022, se ugodi. Izpodbijana odločba se odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati dokumente:

• Seznam lokacij kamer 1.pdf;
• Seznam kamer z IP naslovi in tipi kamer_1.pdf;
• Seznam kamer z IP naslovi in tipi kamer_2.pdf.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 19. 1. 2022 na organ naslovil zahtevo za prejem podatkovnih baz/vsebin, kjer je zabeležena evidenca nadzornih kamer na posameznih lokacijah območja Mestne občine Ljubljana, ki so pod nadzorom Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o. Zanimale so ga približne fizične lokacije kamer (npr. Železniška postaja Ljubljana) ter tip in blagovna znamka kamer (npr. Panasonic WV-X6533LN). Podatke je želel prejeti kot datoteke po e-pošti.

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo, št. LPT-021-001/2022-002 z dne 16. 2. 2022, s sklicevanjem na 2., 3. in 6. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo poslovne skrivnosti, varstvo osebnih podatkov in varstvo kazenskega postopka). Organ je navedel, da za vsako posamezno lokacijo, na kateri izvaja videonadzor, vodi evidenco videonadzornega sistema, iz katere je mogoče ugotoviti, kdaj so bili osebni podatki iz evidence uporabljeni in kdo je to storil. Evidenca videonadzornega sistema vsebuje sledeče podatke: sliko kamere, oznako kamere, podatke o dostopu do posnetkov z datumom in uri dostopa, opredelitvijo videoposnetka, podatki o osebi, ki je dostopala do posnetkov, namenom dostopa, vrsti dokumenta in oznaki ter odgovorni osebi, podatke o posredovanju posnetkov s podatki o posnetku, ki je bil posredovan, prejemniku posnetka in pravno podlago za posredovanje, število kopij, oznako nosilca, na katerem so bili posnetki posredovani, datum ter odgovorni osebi, lokacijo izvajanja videonadzora, seznam kamer, lokacijo in področje snemanja kamere. Glede izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je organ zapisal, da dokument »Evidenca videonadzornega sistema« za vsako posamezno lokacijo vsebuje osebne podatke tistih, ki so opravili pregled posameznih videoposnetkov, praviloma gre za policiste oziroma uradne osebe, ki vodijo prekrškovni oziroma (pred)kazenski postopek. Organ je ocenil, da javni interes v tem primeru ne more prevladati nad zasebnih interesom, saj sporočanje osebnih podatkov uradnih oseb, ki vodijo postopke zoper storilce kaznivih dejanj ali prekrškov, lahko vodi do neposrednega maščevanja uradnim osebam ali do nedovoljenih poskusov vplivanja storilcev na te točno določene uradne osebe. Glede izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je organ zapisal, da je vsak vpogled organov pregona v predmetno evidenco podan na podlagi dejstva, da je bila policiji oz. prekrškovnemu organu naznanjena storitev prekrška oziroma kaznivega dejanja. Vpogledi v predmetno evidenco torej pomenijo, da je postopek pregona v začetni fazi, to je v t. i. fazi policijske preiskave, ki je za uspešno odkrivanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov ključnega pomena. Organ prejme povprečno dnevno pet do deset zahtev organov pregona za vpogled v predmetno evidenco in za posredovanje posnetkov. Gre torej za visoko vsebnost ter koncentracijo podatkov, ki so izjema po navedeni določbi, zato tudi ni mogoče uporabiti instituta delnega dostopa. Prav tako javni interes za razkritje teh podatkov ne prevlada nad javnim interesom za učinkovito izvedbo kazenskega oziroma prekrškovnega postopka. Glede izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je organ navedel, da so podatki o tipu in blagovni znamki kamer ter oznake kamer pri organu opredeljeni kot poslovna skrivnost zaradi zagotavljanja učinkovite in vzdržne informacijske varnosti podatkov, vse z namenom preprečevanja nepooblaščenih, nezakonitih in zlonamernih vdorov v opremo in informacijski sistem. Z vdorom v informacijski sistem pri organu lahko nastanejo organu kot tudi neomejenemu krogu posameznikov izredno težke in obsežne posledice (nezakonita prisvojitev osebnih podatkov, kraje identitete, nezakonita prisvojitev poslovnih podatkov, posnetkov videonadzornih kamer ipd.). Organ je zaključil, da zahtevi prosilca ni bilo mogoče ugoditi niti z uporabo instituta delnega dostopa do podatkov, saj jih zaradi velike količine in obsežnosti, ni mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost.

Prosilec je 23. 2. 2022 zoper odločbo organa, št. LPT-021-001/2022-002 z dne 16. 2. 2022 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo in pojasnil, da je z zahtevkom za dostop do informacij javnega značaja skušal vzpostaviti pregleden zemljevid nadzornih kamer v Ljubljani ter s tem dvigniti zavedanje ljudi o problemu družbe nadzora v informacijski družbi. V času t.i. družbe nadzora se vloga videonadzornih sistemov večkrat omenja kot enega glavnih virov izgradnje podatkovnih baz, s katerimi posamezne interesne skupine izvajajo nadzor nad splošno populacijo. Prosilec je menil, da imajo državljani pravico vedeti, kje se v javnem prostoru nahajajo videonadzorne kamere, ki nas spremljajo v javnosti. Javni interes je izkazan tudi skozi prizmo odprte razprave o tipu družbe, v kateri hočemo živeti in ki podčrtava dolžnosti ter pravice aktivnega državljana. Javna razprava o lovkah družbe nadzora v slovenski družbi praviloma manjka, ker se vpeljava nadzornih sistemov dogaja stran od oči javnosti. Na primeru večih slovenskih mest lahko vidimo, da se odločajo za videonadzorne sisteme – v primeru Ljubljane smo lahko že leta 2017 brali novice o več sto nadzornih kamer na tem območju. Prosilec domneva, da se je njihovo število še povečalo. Dodatno se pri videonadzornih sistemih pojavlja vprašanje digitalne suverenosti, kjer velika podjetja informacijske družbe s pomočjo vpeljevanja določenih podatkovnih sistemom izvajajo politiko določene države (Kitajska in Huawei, ZDA in Microsoft). To odpira vprašanja o javnih naročilih ter financiranju posameznih političnih režimov nadzora nad javnim denarjem. Znani so primeri srbske prestolnice, v kateri Huawei vodi celoten nadzorni sistem, Ukrajine, kjer se proizvajalce strojne opreme povezuje s kršitvami človekovih pravic. Nadzorne kamere so tudi sestavni del koncepta pametnega mesta, ki ga razvija več slovenskih mest, med drugim tudi Ljubljana. Tudi ta koncept več kritikov označuje kot družbo nadzora, zato je pomembno, da imamo meščani Ljubljane pregled nad implementacijo tehnologij nadzora v javnem prostoru. Glede sklicevanja organa na izjemo varstva osebnih podatkov je prosilec navedel, da ni zahteval dostopa do osebnih podatkov. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da organ poseduje evidenco videonadzornega sistema, s katero sledi, beleži, potrdi in obrazloži seznam in lokacijo kamer. Prosilec je prepričan, da ima organ poleg omenjene evidence še druge evidence s podatki o nadzornih kamerah, ki vključujejo zahtevane podatke, kot so blagovna znamka, tip in lokacija kamer. Prosilec je menil, da za izvedbo zahteve ni treba posredovati ali obdelovati tudi osebnih podatkov, saj lahko iz baze podatkov pridobi le specifične podatke, ki se določijo z iskalnim nizom, kar je osnovna značilnost podatkovnih baz. Prosilec ne dvomi, da ima organ vzpostavljen informacijski sistem in uporabniške vmesnike, ki omogočajo izdelavo zahtevanega izpisa. Hkrati je prepričan, da lahko organ posreduje zahtevane informacije, ne da bi hkrati moral razkriti osebne podatke uradnih oseb, zato je njegovo zatrjevanje o javnem interesu za nerazkrivanje nerelevantno. Glede sklicevanja organa na izjemo varstva (pred)kazenskega postopka je prosilec zatrdil, da se njegova zahteva nanaša na evidenco o infrastrukturi, natančneje o informacijah glede lokacij nadzornih kamer, tipu in blagovni znamki ter oznaki kamer, ki jo je organ sestavil neodvisno od kazenskih pregonov ali v zvezi z njimi. Za uveljavljanje izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ nima nobene materialne podlage. Glede izjeme poslovne skrivnosti je prosilec menil, da podatki, ki se nanašajo na tip in blagovno znamko kamer ter oznako kamere, ne predstavljajo poslovne skrivnosti, ker kumulativno ne izpolnjujejo vseh treh zahtev iz prvega odstavka 2. člena ZPosS. Navedeni zakon tudi ne more biti podlaga za varovanje videonadzornega sistema in zagotavljanja informacijske varnosti. Za zagotavljanje informacijske varnosti mora organ vzpostaviti vse kontrole in sisteme v skladu z mednarodnimi standardi in zakonodajo. Prosilec je prerekal tudi navedbe organa o nezmožnosti izvedbe delnega dostopa do zahtevanih podatkov. Število nadzornih kamer, njihovih lokacij in tip, blagovna znamka ter oznaka kamere, ne predstavljajo tako zelo obsežne evidence, da podatkov s preprosto poizvedbo ne bi bilo mogoče enostavno pridobiti iz podatkovne baze.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi ZUP, z dopisom, št. LPT-021-001/2022-005 z dne 9. 3. 2022, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je 24. 3. 2022 organ pozval, naj v pritožbenem postopku predloži izpis iz evidence videonadzornega sistema za vsako posamezno lokacijo izvajanja videonadzora z izključno zahtevanimi podatki in sicer, lokacijo izvajanja videonadzora (npr. naslov ali opis približne fizične lokacije) z oznako kamere ter izpis podatkov o tipu oz. blagovni znamki posamezne kamere, če ni ta podatek zajet pod terminom »oznaka kamere«.

IP je 6. 4. 2022 prejel odgovor organa, ki je po elektronski poti posredoval zahtevane podatke v zvezi s pozivom, št. 090-88/2022/5. Na izrecno izpostavljene zahtevane podatke je organ posredoval tri dokumente v elektronski obliki, ki jih je poimenoval »Seznam lokacij kamer 1.pdf«, »Seznam kamer z IP naslovi in tipi kamer_1.pdf«, »Seznam kamer z IP naslovi in tipi kamer_2.pdf«. Ostale podatke je zakril in zaprosil, da navedene evidence IP obravnava kot poslovno skrivnost zaradi občutljivosti podatkov.

Pritožba je utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, da izvirajo iz njegovega delovnega področja ter da se nahajajo v materializirani obliki. Organ je namreč IP posredoval tri dokumente v elektronski obliki, ki jih je poimenoval »Seznam lokacij kamer 1.pdf«, »Seznam kamer z IP naslovi in tipi kamer_1.pdf«, »Seznam kamer z IP naslovi in tipi kamer_2.pdf«. Posredovani dokumenti vsebujejo izključno zahtevane podatke (tj. blagovna znamka, tip in lokacija kamer), kljub temu, da bi njihovo poimenovanje morebiti lahko vodilo v sicer napačno sklepanje, da poleg teh podatkov vsebujejo tudi IP naslove. Kot je organ navedel v dopisu z dne 6. 4. 2022, je v evidencah preostale podatke, ki jih prosilec ni zahteval, zakril, med njimi tudi IP naslove. Tako iz zahteve kot pritožbe prosilca je jasno razvidno, da tega podatka prosilec ni zahteval.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko je dostop do zahtevanih podatkov, tj. blagovna znamka, tip in lokacija kamer, zavrnil s sklicevanjem na izjeme po 3. točki (varstvo osebnih podatkov), 6. točki (varstvo kazenskega postopka) in 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo poslovne skrivnosti).

1. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov)

Po določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Za obstoj opisane izjeme morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer (1) podatek mora ustrezati definiciji osebnega podatka ter (2) za razkritje osebnega podatka ne obstaja pravna podlaga (tj. da gre za varovan osebni podatek).

Po pregledu dokumentacije, ki jo je organ posredoval 6. 4. 2022, se je IP prepričal, da v njej ni podatkov, ki po členu 4(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov ustrezajo definiciji osebnega podatka. Po navedenem členu je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Organ je sicer pojasnjeval, katere podatke zajame videonadzor in so z njihovo navedbo posamezniki lahko tudi določljivi, vendar to niso podatki, ki jih je zahteval prosilec. Prosilec je izrecno izpostavil, da ga zanimajo blagovna znamka, tip in lokacija kamer. Tudi v pritožbi je oporekal obrazložitvi izpodbijane odločbe, da bi zahteval dostop do osebnih podatkov, s čimer se je IP strinjal. Med zahtevanimi podatki nedvomno ni osebnih podatkov, zato je bilo sklicevanje organa pri zavrnitvi zahteve na izjemo varstva osebnih podatkov neutemeljeno. Organ prav tako ni pojasnil, kako bi bilo mogoče te podatke povezati z določenim ali določljivim posameznikom, te povezave pa ni prepoznal niti IP. Stališču, da gre pri zahtevanih informacijah za varovane osebne podatke, IP ni mogel slediti.

2. Izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo kazenskega postopka)

Po določbi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

Za obstoj navedene izjeme morata biti podana oba pogoja hkrati, in sicer, 1. da je bil podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim in 2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. IP je ugotovil, da sama navedba, da organ prejme povprečno dnevno pet do deset zahtev organov pregona za vpogled v predmetno evidenco in za posredovanje posnetkov, ne zadostuje za končni sklep, da so zahtevani podatki, tj. blagovna znamka, tip in lokacija kamer, podatki, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim. Prosilec svoje zahteve niti ni postavil v kontekstu pridobivanja podatkov, ki bi bili povezani s potekom (pred)kazenskih ali prekrškovnih postopkov, zato se IP strinja s pritožbeno navedbo, da je sklicevanje organa na navedeno izjemo materialnopravno napačno.

3. Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo poslovne skrivnosti)

Po določbi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljnjem besedilu ZPosS), pojem poslovne skrivnosti zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

• je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
• ima tržno vrednost;
• imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prvega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (tako drugi odstavek 2. člena ZPosS). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS).

Kot je navedel že organ v izpodbijani odločbi, Evidenca videonadzornega sistema, s katero razpolaga organ na podlagi 18. člena Pravilnika o izvajanju videonadzora[1], vsebuje med drugim tudi podatke o lokacijah izvajanja videonadzora, seznam kamer, lokacija in področje snemanja kamere ter oznake kamere.

IP je ugotovil, da lokacija nadzorne kamere ne more biti poslovna skrivnost družbe, saj je z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1; Uradni list RS, št. 94/07 – UPB in 177/20) določeno, da morajo biti o izvajanju videonadzora posamezniki ustrezno obveščeni.[2] Torej se navedeni podatek na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZPosS ne more določiti za poslovno skrivnost. Za podatke, ki se nanašajo na tip in blagovno znamko kamer ter oznako kamere, je organ pojasnil, da so poslovna skrivnost organa zaradi preprečevanja nepooblaščenih, nezakonitih in zlonamernih vdorov v opremo in informacijski sistem. Zagotavljanje učinkovite in vzdržne informacijske varnosti podatkov ni odvisno od javnosti blagovne znamke in tipa kamere, ampak od organizacijskih in tehničnih postopkov in ukrepov, kar pa niti ni predmet zahteve. IP se strinja s pritožbeno navedbo in te navedbe organa v obravnavanem primeru ocenjuje za irelevantne. IP dodaja, da se na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ za poslovno skrivnost ne more določiti podatek o porabi javnih sredstev.[3] Ker je organ organiziran v statusno pravni obliki javnega podjetja, je kot pravna oseba javnega prava zavezanec po 1. členu ZDIJZ.[4] Ta v prvem odstavku med zavezance uvršča državne organe, organe lokalnih skupnosti, javne agencije, javne sklade in druge osebe javnega prava, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb. Nadzor javno dostopnih območij organ opravlja v okviru svojih javnopravnih nalog, za nakup blaga in storitev za izvajanje teh nalog pa porablja javna sredstva. Nedvomno podatki o tem, kateri izdelki (konkretno blagovna znamka in tip kamere) so bili dobavljeni, predstavljajo informacije o porabi javnih sredstev. Gre namreč za informacije o tem, kaj (katere izdelke) je organ kupil z javnimi sredstvi. To velja tudi za podatke o proizvajalcu izdelka oz. konkretno o blagovni znamki in tipu kamere. Podatek o proizvajalcu določenega izdelka namreč predstavlja informacijo o izdelku, ki je lahko bistvenega pomena za ugotavljanje ustreznosti oz. kakovosti kupljenega izdelka. S podatkom o proizvajalcu kupljenega blaga javnost dejansko dobi informacijo o tem, kakšno blago je organ kupil z javnimi sredstvi. Le če se javnost seznani s to informacijo, lahko preverja, ali je organ javna sredstva porabil smotrno. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje javnega sektorja z javnimi sredstvi. Stališču IP, da podatki o tem, kateri izdelki so bili dobavljeni (njihov komercialni naziv in proizvajalec), predstavljajo informacijo o porabi javnih sredstev, je potrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. IV U 4/2017 z dne 11. 4. 2018 (tč. 35 obrazložitve). Ker so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni, ne glede na morebiten obstoj poslovne skrivnosti, je IP ugotovil, da so zahtevane informacije prosto dostopne.

4. Javni interes

Ob sklicevanju na katerokoli navedeno izjemo je treba upoštevati tudi, da zahtevanih informacij organ ne more odtegniti javnosti, če je javni interes glede njihovega razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Prosilec je v pritožbi izrecno poudaril javni interes za pridobitev zahtevanih podatkov, čemur je v pritožbenem postopku sledil tudi IP. Po oceni IP se je prosilec v obravnavanem primeru povsem argumentirano opredelil do obstoja javnega interesa za razkritje zahtevanih podatkov, zato se IP v izogib ponavljanju sklicuje na njegove navedbe. Kot je navedel prosilec, imajo državljanke in državljani pravico vedeti, katere in kje v javnem prostoru se nahajajo videonadzorne kamere, ki nas spremljajo v javnosti.

5. Sklepno

Glede na to, da je organ naredil napačen sklep glede zahtevanih podatkov, saj je v izpodbijani odločbi zatrjeval, da je prosilec zahteval osebne podatke, podatke, ki so del (pred)kazenskih postopkov, ter podatke o poslovni skrivnosti organa, je IP pritožbi ugodil. IP je namreč ugotovil, da zahtevani podatki ne morejo zapasti pod definicijo osebnega podatka, da se podatki, ki so javni po zakonu, ne morejo označiti za poslovno skrivnost ter da ne gre za podatke iz (pred)kazenskih postopkov. Tako je IP zaključil, da obravnavane izjeme niso podane in da so zahtevani podatki prosto dostopne informacije javnega značaja. Trditev organa, da zahtevi prosilca ni bilo mogoče ugoditi niti z uporabo instituta delnega dostopa do podatkov, ne drži. Organ je namreč na poziv IP, naj posreduje zahtevane podatke, IP posredoval dokumente z zahtevanimi podatki, pri čemer je preostale podatke, ki jih prosilec ni zahteval, prekril. To pomeni, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, zato je IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                        

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,                               

svetovalka IP

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Dostopen na https://www.lpt.si/storage/uploads/e00708d7-06c8-402a-b555-3639d13e8ebb/Pravilnik-o-izvajanju-videonadzora.pdf (april 2022).

[2] Drugi odstavek 74. člena ZVOP-1:

»Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor.«

[3] 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ:

»Ne glede na določbe prvega odstavka, se dostop do zahtevane informacije dovoli:

- če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.«

[4] Tako tudi odločba IP, št. 090-283/2020/4 z dne 9. 12. 2020, dostopna na https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-značaja/iskalnik-po-odločbah/6050971d979eb.